Maribor, 8. julija – Dravske elektrarne Maribor so pridobile pravnomočno okoljevarstveno soglasje in dovoljenje za predelavo lesnega dela plavja v lesne sekance, ki jih bodo uporabili v Termoelektrarni Šoštanj. S pridobljenima dovoljenjema bodo lahko kmalu začeli izvajati načrtovane trajnostne prakse v skladu z načeli krožnega gospodarstva, so sporočili iz družbe.
Večina plavja, ki potuje po reki Dravi, se ustavi pred hidroelektrarno Zlatoličje, kjer jo nato odstranijo. Količine so še posebej velike v obdobjih t. i. visokih vod oziroma ob drugih vremenskih nevšečnostih.
Pridobljeno okoljevarstveno soglasje, ki izkazuje primernost lokacije, in okoljevarstveno dovoljenje, ki izkazuje primernost predelovalne tehnologije, bosta največjemu slovenskemu proizvajalcu električne energije iz obnovljivih virov v prihodnje omogočali, da bodo v Zlatoličju lesni del odstranjenega plavja predelali v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah.
Lesne sekance bodo nato uporabili v kurilni napravi Termoelektrarne Šoštanj, za katero ima ta družba pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za uporabo kombinacije premoga in biomase. S tem bodo, še dodajajo v DEM, ki je tako kot TEŠ del Holdinga Slovenske elektrarne, prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa in spodbujanju ter realizaciji trajnostnih energetskih praks.
Kot pojasnjujejo v DEM, so za postopek predelave pridobili tudi mednarodni certifikat, ki potrjuje skladnost z zahtevami direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Ta je ključen korak pri zagotavljanju skladnosti z emisijskimi standardi za biogoriva, ki jih predpisujejo regulativni organi, zlasti za operaterje proizvodnje električne energije in toplote iz biomase ali bioplina z močjo nad 20 megavatov, dodajajo v družbi.
Po besedah generalnega direktorja TEŠ Branka Debeljaka v šoštanjski termoelektrarni biomaso že zdaj v manjšem deležu dodajajo lignitu Premogovnika Velenje. »Za uporabljeno lesno biomaso nakup emisijskih kuponov ni potreben in je tako z okoljskega vidika kot z vidika alternativnih priložnosti v postopnem zelenem prehodu pomemben energent,« je dodal Debeljak, ki verjame, da je lesna biomasa za Slovenijo velika priložnost in premalo izkoriščen potencial.
