Drugi pomemben vidik krožnega gospodarstva je podaljšanje življenjske dobe izdelka, racionalna poraba energije iz obnovljivih virov, ponovna uporaba izdelkov in recikliranje.
Direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije mag. Biljana Škarja je kot gostja na konferenci predstavila tri primere dobrih praks iz naše regije; Center za pravični prehod (CPP) ter Interreg projekta PLASTIX in COMMIT in povedala, da pravični prehod po definiciji predstavlja pravičen in vključujoč prehod v smeri ogljične nevtralnosti z minimalnim vplivom na zaposlene in skupnosti v najbolj prizadetih premogovnih regijah.
»Zahteva uravnotežen pristop k regionalnemu razvoju in obravnavo različnih izzivov ter priložnosti na strateški ravni. CPP zagotavlja podporo pri pripravi projektnih idej, vzpostavlja lokalna partnerstva, krepi zmogljivosti deležnikov, deluje kot enotna informacijska točka z vzpostavitvijo preglednega sistema regijskih podatkov za spremljanje razvoja premogovne regije, identificira potrebe v regiji, spremlja izvajanje projektov ter evidentira prostorsko in okoljsko degradirana območja.«
Projekta PLASTIX in COMMIT
V prizadevanju za spodbujanje trajnostnega razvoja in inovativnih pristopov v industriji se projekti PLASTIX in COMMIT osredotočajo na različna področja, s ciljem olajšanja industrijskega prehoda v smeri učinkovite rabe virov ter podpore malim in srednjim podjetjem pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.
»Namen projekta PLASTIX je olajšati industrijski prehod v smeri učinkovite rabe virov, rasti krožnega gospodarstva in eko inovacij v sodelujočih regijah ter v drugih evropskih regijah. V sklopu projekta potekajo prizadevanja za identifikacijo dobrih praks in novih rešitev preko medregijske izmenjave in sooblikovanja, namen je tudi pomagati političnim odločevalcem v regijah pri ustvarjanju in izboljšanju političnih mehanizmov, ki podpirajo industrijski prehod v smeri učinkovite rabe virov.
Namen projekta COMMIT pa je olajšati lokalnim in regionalnim oblastem razvoj ekosistema podpore malim in srednjim podjetjem (MSP) za industrijski prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Projekt se osredotoča na štiri medsebojno povezana področja, kjer je treba izboljšati mehanizme za dostop MSP: informacije/znanje, inovacije/tehnologija, finance in veščine,« je razložila direktorica Razvojne agencije Saša regije Biljana Škarja.