Vsi, ki vozimo avto, smo morali opraviti tečaj prve pomoči. Ampak koliko znanja je ostalo? Ne samo na cesti, bi znali pomagati bližnjemu, ko bi potreboval pomoč, denimo med športno aktivnostjo? Kako ukrepati ob različnih nezgodah, so nas spomnili strokovnjaki za prvo pomoč iz Rdečega križa Slovenija.
Prva pomoč v športu
Prva pomoč lahko prepreči smrt ali hudo poškodbo v kritičnih trenutkih pred prihodom strokovne zdravstvene pomoči. Hiter odziv v primeru srčnega zastoja, hude krvavitve ali zadušitve lahko bistveno poveča možnosti za preživetje. Ljudje, ki znajo nuditi prvo pomoč, se počutijo bolj samozavestni v nujnih situacijah. Znanje prve pomoči lahko pripomore k boljši osebni varnosti, saj posameznik ve, kako ravnati v kriznih trenutkih.
Na srečo nam znanja iz prve pomoči ni treba uporabljati vsak dan. Ko pa ga, pa lahko naše ukrepanje odloča celo o življenju in smrti. Tudi najmanjša pomoč je boljša kot nič, pravijo strokovnjaki.
V Sloveniji se do 16. oktobra (svetovni dan oživljanja) odvija mesec prve pomoči. Dotlej na območnih združenjih Rdečega križa Slovenije potekajo številni brezplačni dogodki, predstavitve in delavnice, tako za najmlajše kot tudi za starejše, s katerimi želijo opozoriti na pomen vseživljenjskega učenja prve pomoči. K sodelovanju so povabili tudi športnike, ki bodo zgled najmlajšim pri učenju tako pomembne veščine, kot je prva pomoč. »Vsako človeško življenje je pomembno, zato moramo svoja znanja in veščine prve pomoči redno obnavljati in nadgrajevati,« poudarjajo.
Letos je poudarek na nudenju prve pomoči v športu. In ker smo Slovenci znani kot zagrizeni športniki, obnovimo vsaj osnovne veščine prve pomoči, da bomo znali hitro in pravilno ukrepati.
Nenadni zastoj srca?
Nič neobičajnega ni, ko naše srce malce podivja med telesno aktivnostjo, sploh če nismo v najboljši formi. Utrip se poviša, ker med intenzivno vadbo telo potrebuje več kisika. Vseeno pa je zlato priporočilo, da utrip med športanjem ne sme biti višji od števila, ki ga dobimo, če od 220 odštejemo svoja leta. Vadba je seveda koristna. Pogosteje ko treniramo, močnejše postaja naše srce – če je zdravo in če pri svojem početju ne pretiravamo. Športni in aktivni ljudje imajo v mirovanju nižji srčni utrip kot neaktivni in kadilci. Vseeno pa se nenaden zastoj srca lahko pripeti tudi med športnim udejstvovanjem.
»Če opazite osebo, ki se zgrudi in ne kaže znakov življenja (ni odzivna in ne diha normalno), takoj pokličite reševalce na številko 112. Če je na voljo, uporabite avtomatski eksterni defibrilator (AED) in sledite navodilom naprave. Kadar tega ni v bližini, pa nemudoma začnite s temeljnimi postopki oživljanja (TPO): 30 stisov prsnega koša (pritiskajte hitro in močno, s frekvenco 100–120 stisov na minuto), 2 vpiha (če znate in se pri tem počutite varno, sicer nadaljujte s stisi).«
Kaj storiti ob izpahu rame?
1. Osebo pomirite in ji naročite, naj ne premika roke.
2. Namestite roko v najudobnejši položaj (običajno blizu telesa).
3. Na prizadeto področje lahko položite hladilni obkladek (ne neposredno na kožo, da preprečite ozebline).
4. Takoj poiščite medicinsko pomoč – izpah naj popravi strokovnjak.
Pazite gležnje!
Ena izmed najpogostejših športnih poškodb so zvini gležnja. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da mora oseba v tem primeru nemudoma prenehati z aktivnostjo in gleženj razbremeniti. Pri tem si pomagajte z metodo RICE:
• Rest (počitek): počivajte in ne obremenjujte gležnja,
• Ice (led): na gleženj namestite hladilni obkladek (15–20 minut vsakih 1–2 uri, prvih 48 ur),
• Compression (kompresija): ovijte gleženj z elastičnim povojem, da zmanjšate oteklino,
• Elevation (dvig): dvignite gleženj nad raven srca, če je mogoče.
Če je bolečina huda ali če ne morete hoditi, poiščite zdravniško pomoč.
Druge pogoste športne nesreče
Tudi ureznine in odrgnine se uvrščajo v sam vrh najpogostejših športnih nesreč. Tovrstne rane čim prej očistite s čisto vodo ali antiseptikom in pokrijte s sterilnim povojem ali obližem. Če je rana globoka ali krvavitev ne preneha, poiščite medicinsko pomoč. Pri krvavitvah si velja zapomniti predvsem naslednja tri vodila: pritisni, povij, zadrži. Pri udarninah in podplutbah pa na poškodovano mesto namestimo hladilni obkladek in ga tam pustimo od 15 do 20 minut. Prvih nekaj ur ga menjamo vsako uro in tudi v tem primeru poiščemo medicinsko pomoč, kadar je bolečina huda ali se nam zdi, da je prišlo do zloma.
Tudi otroci lahko rešijo življenje
Pri Rdečem križu Slovenije so nedavno izdali poučno pravljico Medved Henri in klic na 112, ki je namenjena predšolskim otrokom in prvi triadi osnovnošolcev ter je prva v nizu tovrstnih poučnih pravljic. Pri njihovem ustvarjanju izhajajo iz povsem vsakdanjih situacij, ki bodo predstavile vse pomembne teme prve pomoči. Povezovalni lik pravljice je njihova čedalje bolj uveljavljena in prepoznana maskota medved Henri, ki glavnemu junaku Janu podzavestno pomaga z nasveti in ga vodi. Pravljica, ki jo je sofinancirala Uprava RS za zaščito in reševanje, je odlična osnova, da začnemo otrokom predstavljati osnovne informacije glede prve pomoči – kam poklicati v primeru nesreče oziroma nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ter kaj sporočiti.
