12. avgusta vsako leto praznujemo mednarodni dan mladih. Ta dan so leta 2000 uvedli Združeni narodi, da bi opozorili na mlade in izzive, s katerimi se soočajo. Letošnja tema je Od klikov do napredka, ki poudarja ključno vlogo mladih pri uvajanju digitalnih tehnologij in inovacij.
Mladi niso na vrhu prioritet
Ob svojem dnevu so člani Mladinskega sveta Slovenije (MSS) vladi predvsem očitali, da ne spoštuje lastnih zavez, se premalo zanima za mladinska vprašanja in ne išče rešitev zanje. Mladi so opozorili na neodzivnost in slabo komunikacijo predsednika vlade Roberta Goloba, ki je ob začetku mandata mlade označil kot prioriteto, in drugih članov vlade. Kot je na novinarski konferenci poudarila predsednica MSS Eva Kotnik, si kot glavni sogovornik za področje mladih vselej prizadevajo za tvorno sodelovanje z vsako vlado, a žal pogosto naletijo na neodzivnost in pomanjkanje posluha.
Po njenih besedah verjamejo, da je mladinska udeležba temelj vsake sodobne in vključujoče družbe, kljub njihovim aktivnim prizadevanjem pa Slovenija na tem področju še precej zaostaja za mednarodnimi standardi in sodobnimi procesi. »Mladi se pri vsem tem sprašujemo, ali je vladi sploh mar za to, ali prepoznava pomen vključevanja in udeležbe mladih in kaj je pravzaprav pripravljena storiti, da se to izboljša,« je dejala.
»Postaja jasno, da mladi nismo dovolj visoko na agendi trenutne vlade in ravno zaradi vseh teh neizpolnjenih obljub ji ne zaupamo več, da so njeni nameni glede mladih resnični in da smo resnično prioriteta,« je še poudarila in dodala, da zato pozivajo vlado s premierjem na čelu, da se čim prej sestane z njimi, zagotovi redna srečanja s predstavniki mladih ter sprejme smernice za boljše vključevanje in udeležbo mladih.
K odločnim političnim odločitvam, ki bodo reševale težave, ki mladim onemogočajo brezskrbno mladost, so odločevalce pozvali tudi v sindikatu Mladi plus. Opozarjajo na nenehno razširjanje prekarnosti na trgu dela, nižje plače v primerjavi s starejšimi zaposlenimi, nemogoče stanje na stanovanjskem trgu in porast duševnih težav med mladimi.
Statistika ni na strani mladih
Po podatkih SURS se število mladih (15–29 let) v Sloveniji zmanjšuje. Na začetku letošnjega leta jih je bilo 318.652 ali 29,3 % manj kot leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je bil največji prav v letu osamosvojitve, 22,5-odstotni, najmanjši predlani, 14,6-odstotni, letos pa je znašal 15,0 %. Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku tega leta največji v osrednjeslovenski (17,2 %), najmanjši pa v pomurski regiji (12,5 %).
Od doma pri skoraj 30 letih
Po podatkih za leto 2023 so se mladi v Sloveniji od staršev odselili povprečno pri 29,1 leta. Pri višji starosti so se od staršev odselili le v šestih državah EU. V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 % mladih (18–34 let). To je bilo 44,1 odstotne točke več kot na Finskem (16,3 %), po drugi strani pa 16,5 odstotne točke manj kot na Hrvaškem (76,9 %). V EU je s starši živelo povprečno 49,6 % mladih.
Delo in plača
Povprečna mesečna neto plača starih od 15 do 24 let je bila oktobra lani 27,9 odstotka nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Stopnja delovne aktivnosti je bila med starimi od 15 do 24 let lani 32,6-odstotna, kar je bilo 2,6 odstotne točke pod povprečjem EU. Najvišjo so izmerili na Nizozemskem, najnižjo pa v Grčiji.
Nižja od povprečja EU je bila tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Znašala je 9,9 odstotka, kar je 4,6 odstotne točke manj od povprečja EU. V Nemčiji je bila najnižja, v Španiji pa najvišja.
