Raziskava o zadovoljstvu in motivaciji zaposlenih, ki jo je izvedla svetovalna družba MSS Puls pod vodstvom Martine Sokač Saraga, razkriva vedno večji medgeneracijski razkorak na delovnem mestu. Generacija Z, ki predstavlja približno 30 % svetovnega prebivalstva in bo kmalu prevladovala na trgu dela, ima povsem drugačna pričakovanja kot starejše generacije, kar za delodajalce predstavlja izziv.

Glavne ugotovitve raziskave

1. Medgeneracijski razkorak

Generacija Z, rojena med letoma 1997 in 2012, v primerjavi s prejšnjimi generacijami drugače razmišlja o delu in odnosu do delodajalcev. Ta generacija zdaj predstavlja velik del delovne sile, in pričakuje se, da bo kmalu številčnejša od generacije „Baby boomerjev“, rojenih med letoma 1945 in 1964. Njihov vstop na trg dela prinaša nove izzive za delodajalce, ki se morajo prilagoditi njihovim pričakovanjem.

2. Fleksibilnost in plača

Raziskava je ugotovila, da je za generacijo Z pri delu fleksibilnost enako pomembna kot višina plače, vendar pa omogočanje takšne fleksibilnosti za delodajalce predstavlja izziv. Primeri podjetij kažejo, da je težko vzpostaviti sistem, ki bi ustrezal zahtevam po fleksibilnosti. Nekatera podjetja so, na primer, uvedla fiksne ure dela, ko vsi zaposleni delajo od 10. do 14. ure, preostali del delovnika pa lahko opravijo kadar koli.

3. Razlike med državami

Raziskava je bila izvedena med 2.000 zaposlenimi v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni v Sloveniji najbolj zadovoljni z možnostjo dela na daljavo, sledijo jim zaposleni v Srbiji, medtem ko Hrvaška zaostaja. Čeprav ima 70 % anketirancev možnost dela od doma, se ta možnost v praksi ne izkorišča dovolj.

4. Motivacija in zadovoljstvo

Motivacija zaposlenih je odvisna od številnih dejavnikov, ne le od denarja. Vsak uspešen menedžer bi moral vedeti, kaj motivira njegove zaposlene. Ker se medgeneracijski razkorak poglablja, je upravljanje timov postalo zahtevnejše. Ugotovljeno je bilo, da enake motivacijske politike niso primerne za vse generacije. Podjetja, v katerih prevladuje generacija Z, iščejo delovne politike, ki bi ustrezale njihovim potrebam. 

5. Pomen komunikacije

Zaposleni so izrazili veliko razumevanje za izzive, s katerimi se soočajo njihovi delodajalci, in izpostavili pomen dobre komunikacije. Večina zaposlenih je dejala, da bi izboljšala komunikacijo, sistem nagrajevanja, plače in večjo avtonomijo ter se izogibala mikroupravljanju. Boljša komunikacija je bila poudarjena kot ključna, saj je osnova za uspešno sodelovanje.

6. Wellbeing zaposlenih

Raziskava je pokazala, da je wellbeing zaposlenih pomemben dejavnik zadovoljstva na delovnem mestu. Podpora psihoterapevta na delovnem mestu je bila izpostavljena kot ključna za dobro počutje zaposlenih, še posebej po pandemiji covida-19, ko so se duševne bolezni povečale za 30 %. V Sloveniji imajo nekatere firme že direktorje za srečo (ang. chief happiness officer – CHO), ki skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar pozitivno vpliva na njihovo produktivnost. 

7. Priznanje za delo

Priznanje za dobro opravljeno delo je pomembno za vse generacije, vendar vsaka generacija ceni različne oblike priznanja. Starejše generacije cenijo ustna priznanja, mlajše generacije pa raje vidijo pohvale v obliki višjih plač ali večje fleksibilnosti. Generacija X, rojena med letoma 1965 in 1980, pogosto ceni možnost učenja in razvoja, saj želi ostati pri opravljanju svojega dela samostojna.

8. Priporočila za delodajalce

Rezultati raziskave ponujajo vpogled v svetovnonazorske razlike med zaposlenimi, ki so heterogena skupina. Delodajalci lahko izboljšajo produktivnost z upoštevanjem individualnih potreb zaposlenih in z zagotavljanjem dobre komunikacije. Zaposlenim je treba priznati njihov prispevek in jih obravnavati kot ključne sodelavce, saj to povečuje njihovo motivacijo in zadovoljstvo.
Raziskava MSS Puls poudarja pomen razumevanja in prilagajanja različnim generacijam na delovnem mestu. Dobro počutje, fleksibilnost, priznavanje prispevka in dobra komunikacija so ključni za zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Delodajalci imajo veliko priložnost za izboljšanje delovnega okolja z več človeškega kot finančnega vložka, kar bo koristilo tako zaposlenim kot tudi podjetjem.