Ljubno, 29. maja – Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije je organizirala Konferenco o turizmu in popoplavni obnovi. Na dogodku, ki ga je obiskalo več kot 60 turističnih deležnikov SAŠA regije, so različni predavatelji in govorci obravnavali aktualno tematiko po uničujočih poplavah, ki so 4. avgusta lani prizadele Zgornjo Savinjsko dolino. Prisotni so se strinjali, da je treba ob sanaciji infrastrukture in iskanju trajnostnih razvojnih rešitev enako pomembno obravnavati vplive naravne nesreče na družbeno življenje in duševno počutje prebivalcev ter se povezati kot skupnost.
Konferenca je bila namenjena pogovoru o stanju po poplavah, seznanitvi z napredkom na področju sanacije in obnove doline ter razmisleku o tem, kako lahko posamezniki kot turistični ponudniki in prebivalci prispevajo k temu, da bo Zgornja Savinjska dolina dobila nov zagon in postala bolj odporna na prihodnje izzive.
Direktorica Razvojne agencije SAŠA Biljana Škarja je ob tem povedala: »Današnji dogodek je pomemben korak k razmisleku o tem, kako bomo ponovno zgradili in okrepili našo skupnost. Zavezništvo in povezanost skupnosti sta lahko naši najmočnejši orodji.«
Vodja organizacijskega odbora konference Urša Zgojznik je izpostavila: »Zdi se, da sta bili največkrat slišani besedi »sodelovanje« in »sonaravno«. Medtem ko o nujnosti povezovanja govorimo že desetletja, se je tokrat zaradi lanske vodne ujme, slišanih primerov sodelovanja skupnosti po potresu v Posočju, pozivom k sočutnemu razumevanju drug drugega ter upoštevanju, da smo v času različnih kriz, pomen sodelovanja razkril v novi dimenziji. Aktivna skupnost je lahko vedno odgovor. Obojega – načinov sodelovanja in vpeljave sonaravnosti v prakso ‒ se moramo priučiti in se za oboje najprej odločiti.«
Izkušnje z naravnimi nesrečami
Prvi sklop predavanj je bil osredotočen na turizem po poplavah in drugih nepredvidenih dogodkih. Peter Črnič, nekdanji direktor RIC Bela Krajina, pripravljavec slovenske turistične strategije in podjetnik, je predstavil izkušnje in izzive destinacije Bela Krajina, pri čemer je poudaril pomen povezovanja najrazličnejših institucij. Nejc Pozvek s Fakultete za turizem je opozoril na potrebo po prilagajanju turistične ponudbe vplivom podnebja. Roman Čretnik iz IT Melona je govoril o uporabi spletnih orodij in o tem, kako lahko ta prispevajo k učinkovitemu trženju po naravni nesreči.
Drugi del dogodka je bil namenjen tematiki popoplavne obnove skupnosti. Špela Polak Bizjak, komunikologinja in specialistka komunikacijskega upravljanja, je predstavila krizno komuniciranje v času obnove po potresu in uničujočem plazu v Posočju, pri čemer izpostavlja pomen sodelovanja skupnosti. Karel Gržan, duhovnik, teolog in pisatelj, je poudaril, da je odnosna inteligenca v času krize najpomembnejša komponenta. Ključno je, da ne zapostavimo osebnih stisk in odnosov med ljudmi. Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem, je opozorila, da so spremembe na področju turizma neizogibne in da se moramo nanje prilagoditi z inovativnimi pristopi.
Konferenca, ki jo je povezoval Franci Kotnik, se je zaključila z okroglo mizo z naslovom Razvoj Zgornje Savinjske doline – z naravo, ne proti njej. Na njej so o obnovi ter rešitvah za nadaljnji razvoj razpravljali Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno, Saša Piano, dipl. inž. krajinske arhitekture, Rok Rozman iz Balkan River Defence, podjetnik Iztok Podkrižnik ter Anamarija Bitenc iz kampa Savinja. Prisotni so se strinjali, da je sonaravni pristop k obnovi ključnega pomena.
