Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Gre za ukrep, ki je namenjen boljši informiranosti potrošnika, torej tistega, ki želi stavbo oz. stanovanje ali najeti. Stavba je porabnik energije, zato je smiselno, da pred odločitvijo o nakupu ali najemu preverimo, kako energetsko varčna ali potratna je.
Vodja Energetske pisarne Velenje Adnan Ajšić pojasnjuje, da so meritve prvi korak v smeri ugotavljanja energetske učinkovitosti stavbe na osnovi podatkov in drugih informacij, ki vodijo k identifikaciji priložnosti za izboljšanje učinkovitosti. »Če želimo ugotoviti obstoječe izhodiščno stanje energetske učinkovitosti stavbe oziroma ga optimalno izboljšati, moramo izvesti meritve, oglede, pridobiti podatke. Meritev nam omogoča primerjavo ocene energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela in je referenčna vrednost izračunane povprečne vrednosti rabe energije na podlagi podatkov iz registra energetskih izkaznic za stavbe, zgrajene v desetih letih od izdaje energetske izkaznice za posamezno stavbo, za katero se energetska izkaznica izdeluje, « razloži Ajšič.
Ključni podatki energetske izkaznice Za oceno energetske učinkovitosti stavbe, določitev ukrepov in priporočil URE je treba zbrati tako energetske kot tudi ostale relevantne podatke. Ti so:
- vrsta, velikost in postavitev stavbe (npr. tlorisna površina, stanje ovoja stavbe, število nadstropij, orientacija stavbe, okolica, osončenje, vetrovnost ...);
- računi za komunalne storitve in poraba energije (pretekli podatki o porabi energije oziroma energentov in vode za obdobje najmanj treh let);
- sistemi HVAC (vrste, stanje, specifikacije opreme, razporedi delovanja, nastavitveni parametri in strategije nadzora ...);
- sistemi razsvetljave (vrste, sistemi krmiljenja in avtomatizacije, ravni in porazdelitev osvetlitve ...);
- sistemi za avtomatizacijo stavb, sistemi za upravljanje stavb (strategije nadzora, nastavitve, urniki in programski parametri, podatki o energetski učinkovitosti ...);
- podrobnosti o zasedenosti (npr. število uporabnikov, vzorci zasedenosti, urniki),
- vedenje in ugodje stanovalcev (temperatura, vlažnost in kakovost zraka v zaprtih prostorih, možnosti za spremembo vedenja);
- opazovanja in pregled na lokaciji (vizualni pregledi gradbenih sistemov, komponent in opreme glede znakov obrabe, poškodb ali neučinkovitosti),
- priključni porabniki in oprema.
Pomembno je sodelovanje
Kot pravi Adnan Ajšić, odkrita komunikacija omogoča učinkovito izmenjavo podatkov z lastniki stavb, upravljavci objektov in drugimi udeleženci, predstavitev ugotovitev pregleda in priporočil pa mora biti jasna, pregledna in kooperativna. »Z njo gradimo zaupanje in spodbudimo podporo pobudam za energetsko učinkovitost, sodelovanje med zunanjimi strokovnjaki in upravljavci stavb pa olajša prepoznavanje priložnosti za varčevanje z energijo in potencialne izboljšave,« poudari za konec.
