Na majski seji Sveta Mestne občine velenje so svetnice in svetniki prisluhnili Poročilu o izvajanju programa za izboljšanje življenja invalidov v Mestni občini Velenje za leto 2023. Mestna občina Velenje je vse od leta 2004 občina po meri invalidov, naziv jim je podelila Zveza delovnih invalidov Slovenije in ga ohranjajo tudi danes. Do sedaj so jih pri delu vodile smernice Programa za izboljšanje življenja invalidov v Mestni občini Velenje, ki je veljal za obdobje 2018–2021, sedaj pa smo začeli s pripravo nove strategije. V Velenju deluje tudi Svet za invalide.
Mestna občina Velenje invalidom omogoča: vožnjo s Kameratom (brezplačni prevozi za starejše in gibalno ovirane občanke in občane), v nekatere objekte so namestili slušne zanke (sejna dvorana MO Velenje, Vila Bianca, Dom kulture Velenje, Knjižnica Velenje, MDGN Velenje, cerkev Sv. Martina), uredili so taktilne oznake za slepe in slabovidne (Rudarska cesta, podhod pri Pošti Velenje, Knjižnica Velenje), urejajo dostope za invalide na javnih cestah in ulicah v mestu (prilagajanje in gradnja pločnikov, klančin, ponižanje robnikov, zaris parkirnih mest za invalide, naprave za zvočne signale na semaforjih), omogočajo brezplačen prevoz po mestu (z Lokalcem, 2 avtobusa imata tudi rampo za invalide), uredili so javne sanitarije, ki omogočajo dostop tudi osebam z oviranostmi (glasbena šola, zdravstveni dom, Center Nova, Avtobusno postajališče Velenje), sprejemajo predloge in vprašanja na spletni strani https://pobude.velenje.si/, omogočajo brezplačne tople obroke v javni kuhinji, izvajajo projekt Donirana hrana, omogočajo pridobitev izredne denarne pomoči, imajo Odbor za pomoč občankam in občanom, ki pomaga tistim, ki to najbolj potrebujejo, trije razvojni oddelki v Vrtcu Velenje so ustrezno opremljeni tako, da imajo otroci zagotovljene čim boljše pogoje glede na primanjkljaje v razvoju in v ŠRZ Rdeča dvorana Velenje omogočajo invalidom nakup cenejših vstopnic za koriščenje bazena, savne in fitnesa, osebe, ki jih spremljajo pa imajo brezplačne vse vstope. Na vseh občinskih proslavah imajo tolmačko, ki v znakovni jezik prevaja dogajanje na odru.
Kot občina po meri invalidov načrtno razvijamo, spodbujamo in realiziramo dejavnosti ter ukrepe, ki bistveno prispevajo k večji kvaliteti osebnega življenja invalidov in njihovih družin, ustvarja možnosti za njihovo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine z namenom udejanjanja pravic človeka in državljana.
S projektom Občina po meri invalidov želimo izboljšati obveščanje in osveščanje občanov o položaju, pravicah in potrebah invalidov, njihovem uveljavljanju kot neodvisnih državljanov in integraciji v vsa dogajanja v občini (konference, okrogle mize, info točka, osveščanje otrok v OŠ…), zagotoviti pogoje za vključevanje invalidov v procese odločanja na občinski ravni, na področjih, ki so za invalide pomembni (Aktivi delovnih invalidov), razvijati podporno okolje, službe, programe, ki omogočajo čim bolj neodvisno življenje invalidov in poudarjanje njihovih sposobnosti (zaposlovanje invalidov, pomoč na domu, izvajanje programov ZD Velenje, zaposlitvena rehabilitacija invalidov, socialna vključenost invalidov, brezplačni obiski prireditev za invalide…), odpravljati ovire¬, ki onemogočajo ali otežujejo neodvisno življenje invalidov (ureditev dostopov – klančin, označitev parkirnih mest, ureditev dvigal za invalide, namestitve stopniščnih vzpenjalcev, bankomati za slepe in slabovidne, Lokalc za invalide…), prav tako izvajamo dodelitve in zamenjava stanovanj invalidom, omogočamo brezplačno koriščenje dvoran, sofinanciramo programe invalidskim društvom, sofinanciramo javna dela …
V začetku oktobra lani je župan v velenjskem domu kulture sprejel starejše Velenjčane in Velenjčane z različnimi oviranostmi.
Lani decembra pa smo v Galeriji Velenje pripravili delovno srečanje s predstavniki invalidskih organizacij ob mednarodnem dnevu invalidov. S predstavniki več kot 20 društev, ki urejajo in skrbijo za invalide in osebe s posebnimi potrebami, je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol s sodelavci razpravljal o različnih ovirah, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju in morebitnih izboljšavah, na katere nas zaradi svojih oviranosti lažje opozorijo, mi pa jih kljub skrbi za invalide, večkrat niti ne prepoznamo. Delovno srečanje smo zaključili z nekaj samostojnimi sklepi za infrastrukturne izboljšave in izboljšavami za senzorno ovirane. Tovrstna srečanja bomo organizirali najmanj enkrat letno.
