Večinoma jih povzročajo virusi, včasih tudi bakterije, zato antibiotično zdravljenje ni potrebno v vseh primerih.

Vročina je del obrambnega mehanizma telesa

Z vročino se telo najpogosteje bori proti virusom in bakterijam. »O vročini govorimo, ko temperatura telesa, merjena v pazduhi, presega 37,5 °C, ali če merjena v danki ali na bobniču presega 38 °C. Vročine po navadi ni treba zniževati, še zlasti, če je nižja od 38,5 °C in če spremljajoči simptomi niso preveč moteči za bolnika. Če telesna temperatura preseže 40 °C, je zniževanje nujno. Pri nosečnicah in kroničnih bolnikih je treba zniževati tudi zmerno povišano telesno temperaturo. Prav tako je ohlajanje nujno pri toplotnem udaru,« razlaga dr. Janja Fišter.

Nujen obisk pri zdravniku

Dr. Fišterjeva pravi, da je obisk pri zdravniku potreben, kadar je vročina zelo visoka in jo spremljajo resni dodatni simptomi: »To so hud glavobol, trd tilnik, huda zaspanost, zmedenost, dušenje, otekel, vroč in hudo boleč sklep, hude bolečine v žrelu, iztekanje gnoja iz sluhovoda, bruhanje, bolečine v predelu ledvic, pekoče ali boleče uriniranje itn. K zdravniku je treba tudi, če vročina traja več kot tri dni, gre za kroničnega bolnika, če se pojavi po kemoterapiji, operaciji ali porodu, če ste se vrnili s potovanja v tropskih krajih. Če spremljajoči simptomi niso zaskrbljujoči, z obiskom zdravnika lahko počakamo.«
Če glede na omenjene težave potrebujete zdravniški pregled, je najbolje, da se obrnete na svojega izbranega zdravnika, če je odsoten, pa na njegovega nadomestnega zdravnika. V nočnem času od 19. do 7. ure ter za vikende in praznike se lahko za nujna stanja napotite tudi v dežurno ambulanto. Za lažjo odločitev, ali gre za nujno stanje ali ne, so na spletni strani ZD Velenje objavljena tudi stanja, ki zahtevajo nujni odziv s klicem na 112, pregled v dežurni ambulanti in stanja, ki niso indikacija za dežurno ambulanto in so v domeni izbranega osebnega zdravnika.

Okužbe dihal lahko tudi preprečimo

Kot je nasploh za dobro počutje in zdravje osnovno napotilo, da poskrbimo za zdrav življenjski stil, lahko s tem tudi zmanjšamo verjetnost, da zbolimo na dihalih. »Priporočamo, da se zdravo prehranjujemo, gibamo na svežem zraku, smo redno telesno aktivni, poskrbimo za vnos vitamina D in si privoščimo dovolj spanca.
Pomembno je tudi preprečevanje prenosa – umivanje in razkuževanje rok, kašljanje in kihanje v robec/komolec (in ne v dlan, s katero potem prijemamo npr. kljuko, ki jo nekdo prime za nami, se popraska po nosu in okuži), izogibanje ranljivim skupinam, kadar smo bolni (nosečnice, starejši, imunsko oslabeli …). Dobrodošla je tudi uporaba zaščitnih mask v čakalnicah, če smo bolni, da bolezni ne prenašamo na ostale.«

Gripa in cepljenje

»Zdravniki priporočamo letno cepljenje proti gripi, da bi zmanjšali tveganje za resne zaplete. V teh dneh pa se poleg gripe srečujemo tudi s širjenjem covida-19 in pogostimi primeri angin, medtem ko nekatere bolezni ostajajo neopredeljene. Dobra novica je, da so covidne okužbe v večini primerov blažje, z manj zapleti, hospitalizacijami in pljučnimi težavami. Znaki se kažejo s tipičnimi prehladnimi simptomi, bruhanjem in drisko.«