Albansko kulturno društvo Liria Velenje je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje, Fakulteto za socialno delo Ljubljana, Policijo in Društvom Novus maja izvedlo šest delavnic za albansko govoreče ženske, ki živijo v MO Velenje. Projekt so naslovili Ženske: vključenost, znanje, glas, na zaključni slovesnosti pa so jim podelili certifikate za opravljeno izobraževanje.
Kako pomemben dogodek je bil to za albansko skupnost v lokalni skupnosti, pove podatek, da so se ga udeležili tudi veleposlanik Republike Kosovo v RS, nj. eksc. Valdet Sadiku, ter predstavnici veleposlaništva Albanije v RS. Gosta z MO Velenje sta bila podžupan Janez Melanšek in Bojan Prelovšek z Urada za premoženje in investicije. Veleposlanik je pohvalil dejavnost društva Liria in pričakuje, da bo takšen način podpore albanskim ženskam nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. »Zahvaljujem se tudi MO Velenje za priložnosti in možnosti za delovanje, ki jih nudi vsem priseljenim državljanom Kosova, da bi se bolje integrirali v vašo družbo in sobivali z njo,« je dejal.
Za boljšo integracijo v novo okolje
Kot je povedala podpredsednica AKD Liria Valdona Gashi, so na osnovi večletnega dela s priseljenkami vse opažene izzive in problematike združili v celovit program ter izbrali strokovnjake z različnih področij, ki so dali udeleženkam vse potrebne informacije, vsebine in znanje, da bi jim s tem olajšali življenje in proces integracije v novo okolje.
»Fokus projekta so albansko govoreče ženske, ki ob prihodu v novo državo nimajo podpore, niso dovolj opolnomočene, nimajo socialne mreže, ne poznajo jezika in so, širše gledano, iz lokalnega okolja izključene. Ker se zavedamo, da pogosto naletijo na številne ovire in težave, ko se prilagajajo novemu življenju v Sloveniji, smo oblikovali program predavanj, ki je obsegal širok spekter tematik s socialnega, varnostnega, izobraževalnega in zdravstvenega področja, ki so ključne za njihovo uspešno vključevanje in razvoj v novi državi. Celoten projekt je bil izveden dvojezično (albansko in slovensko) s pomočjo medkulturnih mediatorjev, saj je bila rdeča nit celotnega programa učenje slovenskega jezika,« je projekt predstavila Gashijeva.
Poudarek je bil na ciljih za izboljšanje jezikovnih spretnosti priseljenk, povečanje njihove samozavesti, spodbujanje samostojnosti ter razvoj socialnih veščin, kot so komunikacija, sodelovanje in mreženje za gradnjo podpornih socialnih mrež v novem okolju.
Izstopiti iz zaprtega kroga
O tem, kako se albanske priseljenke vključujejo v lokalno okolje, pa je Valdona Gashi dejala, da bi si želeli, da bi se bolj vključevale. »Ko pridejo iz nekega tujega okolja v novo, ugotavljamo, da so zaprte v svoj mehurček in iz tega ne izstopajo. Res je, kdor koli gre kamorkoli v tujino, seveda išče nekoga, ki mu je blizu, in tudi one delajo tako. Družijo med seboj, mi pa jih spodbujamo, naj najdejo Slovenke, naj si najdejo prijateljice, naj stopijo iz cone udobja, se družijo zunaj svojega socialnega kroga in širijo svojo socialno mrežo.«
Kako pa lokalno prebivalstvo sprejema Albanke? »Največkrat je prva ovira jezik. Imamo pa veliko izkušenj, ki kažejo na to, da se lokalno prebivalstvo trudi, da jih sprejema, seveda pa prihaja tudi do nesprejemanja, včasih tudi do predsodkov. A v našem društvu se trudimo, da povezujemo slovensko in albansko kulturo in ljudi ter s tem sodelujemo pri celoviti integraciji.«
AKD Liria ima svoje prostore na Efenkovi 61. Poleg tega, da povezujejo albanske priseljence, nudijo učno pomoč mladim, pomagajo ženskam pri učenju slovenskega jezika za izpite, imajo bralne urice … V obliki projektov njihovo delovanje sofinancira tudi MO Velenje. Želijo si, da bi pridobili večje prostore, saj bi tako lahko nudili druženje in podporo več Albancem. Delujejo že več let in do zdaj so društvo vodili moški. »Lani smo zamenjali vodstvo in smo ga prevzele ženske – predsednica je Flurina Ahmetaj – in mislim, da se to že obrestuje,« z nasmehom pove Valdeta Gashi.
