Tudi v januarju smo izbrali tri posameznike, ki s svojim delom pozitivno vplivajo na lokalno okolje in skupnost. O mesečnem zmagovalcu odločate vi, spoštovani bralci, preko glasovnic Našega časa, ter tudi poslušalci Radia Velenje z glasovanjem v živo. Konec leta bo sledil finalni izbor med vsemi mesečnimi zmagovalci, ki se bodo potegovali za Naj osebnost Šaleške doline 2026. Pokrovitelj izbora je Kmetijska zadruga Šaleška dolina.

Nina Mavec Krenker, kulturna ustvarjalka leta 2025

Nina Mavec Krenker je letos prejela laskavi naziv kulturne ustvarjalke leta 2025 v Mestni občini Velenje. Plesati je začela že kot otrok, kar je bila logična posledica tega, da je njena mama Dragica Mavec poučevala izrazni ples na glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Že kot najstnica se je udeleževala številnih plesnih seminarjev v Sloveniji in tujini, se preizkušala v lastnem plesnem ustvarjanju, po končani srednji šoli pa plesala v predstavi »6.april« Matjaža Fariča in v Slovenskem mladinskem gledališču sodelovala v predstavi Tomaža Pandurja »Šeherezada«. To je bila še zadnja spodbuda, da se je odločila za študij plesa v tujini. V času študija je opravila tudi šolanje za učitelja jazz plesa na B.L.O.S.O. – na Vlaamskem ministrstvu za šport in kulturo. Leta 1992 je zaključila študij v Belgiji in v Sloveniji nostrificirala diplomo, s katero je pridobila naziv plesalka in učiteljica – z izobrazbeno visoko strokovno stopnjo na področju plesa. Po študiju v Belgiji je dobila zaposlitev v Continental dancers Co v Španiji, pred 33 leti pa je v Velenju ustanovila Plesni studio N, v katerem svoje znanje prenaša na mlade plesalce, ki se uvrščajo v sam vrh slovenskega ustvarjalnega plesa. »Ko sem se odločila za vrnitev, sploh nisem razmišljala, da bi šla v Ljubljano. Zdelo se mi je, da me vleče nazaj v Velenje. To je bilo okolje, ki mi je dalo prve priložnosti, in čutila sem neko moralno obvezo, da se vrnem ter svoje znanje, izkušnje in vse, česar sem se naučila v tujini, predajam naprej prav tukaj, doma,« pravi Nina, ki je vzgojila generacije plesalcev in pomembno prispevala k razvoju sodobnega plesa. Sodelovala je pri ustanovitvi Akademije za ples v Ljubljani, kjer je bila vodja katedre za džez ples. Gibanje zanjo ni le umetnost, temveč način razmišljanja in življenja.
Je avtorica številnih plesnih predstav za otroke in celovečernih plesnih predstav sodobno plesnega izraza. Njen Plesni studio N je leta 2014 prejel Srebrno jubilejno priznanje za 20 let delovanja in pomemben doprinos k razvijanju in širjenju plesne dejavnosti. Je tudi predsednica Javnega sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Velenje. Ponosna je na številne aktivnosti, ki jim mnogi posvečajo svoj prosti čas v okviru ljubiteljske kulture: »Ljubiteljska kultura že v sami besedi pomeni ljubezen do ustvarjanja. Ljudje, ki se poleg službe posvečajo kulturi, so občudovanja vredni, saj svoj čas namenjajo nečemu, kar jih veseli, in s tem bogatijo skupnost,« doda Nina in sklene, da bo še naprej ustvarjala s srcem, saj sta to njeno poslanstvo in tudi odgovornost.

Zorica Sekulić, s srcem za živali in športno vzgojo mladih

Zorica Sekulić iz Šoštanja svoje energijo, čas, denar in srce nesebično razdaja – skrbi za živali in za razvoj mladih športnic. Kot predsednica društva Varne šapice in predsednica Ženskega odbojkarskega kluba Kajuh Šoštanj združuje prostovoljstvo, organizacijske sposobnosti in neizmerno srčnost, ki se dotakne vsakega posameznika, s katerim pride v stik. Kadar prostega časa ne nameni hobijem, svoje sposobnosti in energijo usmerja v službeno zahtevne projekte v Slovenski Bistrici. Društvo Varne šapice je bilo ustanovljeno leta 2025, Zorica pa je začela reševati muce leta 2020, ko je v njeno življenje stopil star in bolan enooki Jack. S časom je njena skrb prerasla v pravo gibanje.
»Lani smo obravnavale 233 muc, dom smo našle skoraj 70 po vsej Sloveniji in v Avstriji, (so)financirale 28 težjih veterinarskih intervencij (bolezni, operacije), imele 77 muc v začasni oskrbi, hranimo 41 prostoživečih na 7 lokacijah, 15 pa smo jih zaradi različnih razlogov morale pospremiti čez mavrico.«
Poleg dela z živalmi je bila izjemna odbojkarica, mladinska reprezentantka, ki vodi ŽOK Kajuh Šoštanj. Tam skrbi, da dekleta, ne glede na finančne zmožnosti staršev, dobijo možnost za trening, športni razvoj in sodelovanje na tekmovanjih, tudi mednarodnih. Trenira 170 deklic, ŽOK Kajuh Šoštanj pa je lani podpisal tudi pogodbo o sodelovanju z Odbojkarsko šolo Dejana Vinčiča. Skupaj so uredile termine za treninge, da lahko deklice iz Velenja trenirajo v Velenju, dekleta iz Šoštanja pa v Šoštanju, kar omogoča lažjo organizacijo. Ta dogovor je razrešil dolgoletni problem manjših občin. Zorica opozarja, da je danes pri športu vse bolj prisotna realnost, da si treninge in tekmovanja lahko privoščijo le tisti, katerih starši imajo sredstva, kar je zaskrbljujoče. Njena filozofija je jasna: »Pri športu vzgajamo dekleta v odgovorne, borbene in empatične osebe, kar se neposredno odraža tudi v naših prizadevanjih za živali. V obeh projektih gradimo odgovornost, skrb in skupnostno zavest.« Za Zorico Sekulić delo torej ni le obveza, ampak življenjsko poslanstvo, s katerim dokazuje, da vztrajnost, empatija in srčnost premikajo meje, spreminjajo življenja in gradijo skupnost, ki skrbi za druge.

Peter Radoja, predan Šoštanju, tradiciji in naravi

Petra Radoja prihaja iz Lokovice. Je predsednik Turistično-olepševalnega društva Šoštanj in občinski svetnik, posebej ponosen na to, da je Šoštanj znano karnevalsko mesto že od leta 1953, sam pa je že skoraj 30 let srce in duša lokalnih pustnih prireditev. Njegova kariera se je začela skoraj po naključju, ko je ob slavnem Toniju Reharju prvič prijel mikrofon in začel »blebetati«, ustvarjati svoje prve zabavne in domiselne pustne like.
Od takrat je Peter, znan tudi kot Peter Klepetec, prisoten na številnih prireditvah, ustvarjal nove like in zgodbe ter povezoval generacije karnevalistov. Med najbolj prepoznavnimi so liki Koš Tresimir, Diskočikenšov, Vlak smrti pa tudi poletna uspešnica “Daj ribo”. Njegova energija in navdušenje sta prisotna tudi na mednarodni ravni, saj ga v združenju evropskih karnevalskih mest poznajo in cenijo, karnevalska mesta obiskujejo in se z veseljem vračajo v Šoštanj. A Turistično-olepševalno društvo Šoštanj ni samo karnevalsko. Peter in njegova ekipa skrbijo za bogato lokalno dogajanje skozi vse leto. Organizirajo obisk svetega Miklavža, okrasijo Družmirsko jezero z lučkami, pripravljajo tradicionalne salamijade, turistične ribolove in številne druge prireditve, ki povezujejo domačine in obiskovalce.
Njegovo poslanstvo je povezati ljudi, ohraniti tradicijo in hkrati izpostaviti pristno lepoto kraja, ki jo vsak obiskovalec začuti. Ko se karnevalske aktivnosti umirijo, svoj čas posveti svoji domačiji. Ima ovce in veliko zemlje. Postavil je kozolec, slovenski simbol, na katerega je še posebej ponosen. Skrbi za seno, drva in vse, kar pritiče življenju na podeželju, saj pravi, da je življenje polno, ko si doma, aktiven in povezan z naravo. Rad je doma, ureja stvari, skrbi za svoje in, kolikor mu čas dopušča, dela za Šoštanj – svoj preljubi kraj, ki ga nosi v srcu. Ta predanost domu, družini in lokalni skupnosti je tista, ki ga poganja in mu daje energijo za vse njegove dejavnosti.
Radoja je človek, ki s svojo predanostjo ohranja bogato karnevalsko tradicijo Šoštanja, skrbi za turistično življenje mesta in hkrati s svojimi hobiji in ljubeznijo do narave ter lokalne skupnosti izžareva srčnost, energijo in pristnost.
⏹