Velenjski rudarji so 19. septembra lani med odkopavanjem lignita naleteli na fosilne ostanke trobčarja. Po prvi oceni, ki jo je podala dr. Irena Debeljak iz Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, gre za mastodonta vrste Anankus. Številčno skromna najdba, ki jo je stroj za odkopavanje premoga še dodatno poškodoval, je bila odkrita v plasti lignita dobrih 400 metrov pod zemljo. Obsega tri fragmente okla s pripadajočimi 742 manjšimi drobci ter štiri fragmente različnih kosti.
Vodstvo Premogovnika Velenje je o najdbi obvestilo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Paleontološki inštitut. Zaradi izkušenj z restavriranjem, konserviranjem in prepariranjem dela okostij šaleških fosilnih trobčarjev ob prenovi zbirke Mastodonti je bila naloga prepariranja novoodkritih fosilov zaupana konservatorsko-restavratorski delavnici Muzeja Velenje.

Kako poteka prepariranje?

Največji kos okla ter fragment kosti, ki je ujeta v kosu premoga, sta v delavnico prispela preparirana; rudarji so ju premazali s prozornim lakom (po informacijah iz druge roke so ju utrdili z lakom za plovila). Začasni premaz na kosu okla ter vanj ujete drobce premogovega prahu smo odstranili z acetonom, površino pa nato utrdili s tremi premazi 5 odstotne raztopine Paraloida B 72 v acetonu ter končnim premazom z 10 odstotko raztopino Paraloida B 72 v acetonu. Potencialno nevarne razpoke v težkem kosu okla so bile zapolnjene z epoksidnim kitom. Del kosti, ujet v kosu premoga je bil utrjen na enak način, le da je bil v tem primeru z epoksidnim kitom utrjen drobljivi kos premoga. Utrjen je bil še z dodatnimi premazi omenjenih utrjevalnih raztopin.
Tretji fragment, kos okla, je poskrbel za nekaj vznemirljivih trenutkov, saj je zajeten kos premoga, v katerega je fosil ujet, razpadel med transportom. To je ogrozilo prav tako krhek fosil, zato je bilo že pri prvem utrjevanju potrebno poseči po gostejši utrjevalni raztopini kot bi bilo zaželeno. Urgentnemu lepljenju fragmenta je sledilo mehansko in kemijsko odstranjevanje odvečnega nanosa utrjevalca, nato pa še običajno utrjevanje z nanosi pet odstotne in deset odstotne raztopine Paraloida B 72 v acetonu. Nosilni kos premoga je med utrjevanjem še večkrat razpadel, dokler se ni ustalil pri sedanji velikosti in kompaktnosti, utrjen pa je bil na že opisan način.
Preostali fragmenti kosti in okla so bili utrjeni s tremi premazi pet odstotne in enim premazom deset odstotne utrjevalne raztopine.
Prepariranje 742-ih drobcev okla je potekalo z namakanjem v pet odstotno raztopino Paraloida B72 v acetonu. Postopek je bil ponovljen štirikrat, zaključen pa je bil s premazom vsakega fragmenta z osem odstotno raztopino Paraloida B 72 v acetonu.
Pri projektu sta sodelovala restavratorja Simon Špital in Maja Pečnik, oba iz Muzeja Velenje. Preparirana zbirka fosilnih ostankov bo po opravljenih paleontoloških raziskavah najverjetneje razstavljena v Muzeju premogovništva Slovenije.