Osrednji del zapuščine, ki sta jo František Foit in njegova žena Irena zbrala med letoma 1947 in 1971, predstavljajo obredni predmeti, med katerimi po svoji simbolni in umetniški moči izstopajo maske. V inventarni knjigi Muzeja Velenje imamo kar 235 mask, kar predstavlja pomemben delež stalne razstave Afrika. Vendar te maske niso le statični razstavni eksponati; nekoč so bile ključni gradniki kompleksnih družbenih in religioznih struktur ljudstev vzhodne, zahodne in centralne Afrike (zlasti iz današnjega Konga, Kenije in Tanzanije).

Ne skrivanje, temveč preobrazba

Foit je razumel bistvo afriške maske: njena naloga ni prikriti obraz, temveč preobraziti posameznika. Ko si plesalec ob spremljavi bobnov nadene masko, za svojo skupnost preneha biti posameznik. Postane medij – posoda za duha prednika ali božanstvo. Maske so spremljale ključne trenutke življenja:

• Iniciacijski obredi: Varovale so prehod mladih fantov v svet odraslih.
• Agrarni kulti: Služile so kot prošnja za rodovitnost in zahvala za pridelek.
• Kult prednikov: Delovale so kot kanal za komunikacijo z onostranstvom.

»Moji kolegi, stari kiparji«

František Foit na afriške ustvarjalce ni gledal zviška. Časopisni zapisi v svahiliju iz leta 1964 razkrivajo, da je v svoji karieri preučil običaje in življenje kar 70 različnih etničnih skupin. Leta je preživel v odročnih krajih, kjer je delal z ramo ob rami z domačini, ki jih je v svojih zapisih imenoval »moji kolegi«.
Vizionar in kritik Foitova zbirka ima danes še večjo težo, če vemo, da je kipar z zaskrbljenostjo opazoval izginjanje starih tradicij. Zavedal se je, da »večino originalov najdemo v muzejih drugod, le malo pa jih je ostalo v Afriki«. Sanjal je o ustanovitvi Vzhodnoafriškega inštituta in akademije, ki bi sprožila renesanso afriškega kiparstva in domačinom vrnila ponos na lastno dediščino. Bil je tudi oster kritik. Že v 60. letih je opozarjal, da turizem uničuje pristno umetnost. V časopisu East African Standard je leta 1962 javno kritiziral masovno proizvodnjo cenenih spominkov. Verjel je tudi, da bi Afričani z vrnitvijo h koreninam zaslužili več in, kar je najpomembneje, ohranili svojo identiteto.

Ključ za branje maske: Kako gledati Foitovo zbirko?

Ko boste na Velenjskem gradu stali pred maskami, ne iščite le eksotike. Iščite to, kar je v njih prepoznal kipar František Foit – ritem, simbolni jezik in duhovno moč. Vsak detajl na maski je namreč premišljeno sporočilo:

• Poudarjeno čelo in velika glava: Ne predstavljata fizične podobe, temveč sta sedež modrosti, razsodnosti in vitalne življenjske sile.
• Zaprte ali polkrožne oči: So znak notranjega miru in samokontrole. Sporočajo, da bitje ne gleda v materialni svet, temveč je v stiku z onostranstvom.
• Bela barva (kaolin): To je barva duhov. Maska, premazana z belo glino, predstavlja prednika ali bitje iz duhovnega sveta.
• Les in rafija: Les daje maski trdnost in karakter, naravna vlakna (rafija) pa ob plesu ustvarjajo gibanje, ki maski vdihne življenje in skrije človeški obraz pod njo.
• Kauri polžki: Drobne školjke, ki so nekoč služile kot plačilno sredstvo, na maski simbolizirajo bogastvo, prestiž in visok družbeni status.

Nasvet za obiskovalca: Maska v Afriki nikoli ni bila le kip. Bila je „živa“ le v gibanju, ob zvoku bobnov in pesmi. Ko jo opazujete, si jo poskusite zamisliti v soju ognja in v ritmu plesa.