Pust je starodaven običaj, ki sega v čas poganskih obredov in praznovanj, povezanih s prehodom zime v pomlad. Njegove korenine segajo v različna predkrščanska verovanja, ko so ljudje z glasnimi zvoki, plesom in maskami skušali pregnati zle duhove ter si zagotoviti plodnost zemlje in obilno letino. Podobni obredi so obstajali po vsej Evropi, saj so različna ljudstva verjela, da je treba zimo simbolično »odgnati«, da bi lahko nastopila pomlad. S prihodom krščanstva se je pust prilagodil novim verskim običajem in postal uvod v postni čas pred veliko nočjo. Pust ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo s številnimi edinstvenimi liki in običaji.

Pusta norčavost stara že dva tisoč let

Pustovanje je eden najstarejših slovenskih praznikov, ki ga ljudje obhajajo že več kot 2.000 let. Njegove korenine segajo v čas starega Rima, ko so se v pričakovanju novega leta našemili v maske. Do časa Julija Cezarja, ki je uvedel koledar, kot ga poznamo danes, je bil pust spomladansko praznovanje novega leta, leto pa je trajalo deset mesecev. Z uvedbo januarja in februarja se je praznovanje novega leta premaknilo na prvi januar, pust pa je ostal pomaknjen k pomladnemu času. Navade maskiranja so Rimljani prevzeli od poganov, ki so se šemili pri izvajanju raznih obredov, povezanih s čaščenjem dobrih duhov, onostranstva in pokojnih. Z vzponom krščanstva, ki rimljanskih praznikov šem ni odobravalo, se je pričelo njegovo preganjanje, ker pa pomladni pustni prazniki kljub temu niso bili zatrti, se je odpor Cerkve do pusta v 10. stoletju umiril.

Katere jedi so bile na pustnih mizah naših prednikov?

Ena najstarejših pustnih dobrot, ki so jih naši predniki pripravljali, so bile medene pogače in medenjaki. Med je bil nekoč edino sladilo, zato so iz njega pripravljali različne sladke dobrote, ki so se prilegle k bogatim mesnim jedem.
Preden so krofi postali glavna pustna poslastica, so gospodinje pripravljale različne ocvrte dobrote, kot so flancati, miške in cvrtnjaki. Ta peciva so bila preprosta za pripravo in so zaradi ocvrtja v maščobi dolgo ostala sveža. Pust je bil tudi praznik mastne hrane, saj so bile maščobe dragocene in so jih ljudje hoteli pred postnim obdobjem izkoristiti. Ajdovi žganci z ocvirki so bili priljubljena in nasitna jed, ki so jo pogosto postregli ob pustnih dneh. Kmetje so za pust pogosto zaklali prašiča in pripravili bogate mesne pojedine. Klobase, pečenke in praženo meso so bile na meniju mnogih družin, saj so želeli, preden bi se začeli postiti, porabiti čim več svežega mesa. Pogače so bile tradicionalne praznične jedi, ki so jih pekli ob posebnih priložnostih. Bogate z orehi, medom ali suhimi sadeži so bile odlična poslastica pred začetkom posta. Poleg tega so bile različne vrste potic pogosto prisotne tudi v pustnem času.

Od obilja do posta

Pustni čas se zaključi s pustnim torkom, v sredo pa nastopi pepelnična sreda – strogi post, za mnoge tudi štiridesetdnevni. V preteklosti je imel post tudi praktičen pomen – bil je nekakšno čiščenje telesa po obilni zimski in pustni prehrani.

Maske omogočajo družbeni preobrat

Maske so osrednji simbol pusta. Nekoč niso bile namenjene zabavi ali estetiki, temveč so imele globok pomen. Z masko si človek ni le zakril obraza, temveč je stopil iz vsakdanje vloge. Postal je nekdo drug – duh, žival, bitje narave. Prav v tem je bila moč maske. V preteklosti so maske izdelovali doma, iz materialov, ki so jih imeli na voljo: lesa, slame, blaga, kož, perja in živalskih rogov. Vsak element je imel pomen. Živalski deli so simbolizirali moč, zvonci glasnost in odganjanje zla, barve pa prehod iz temnega v svetlo obdobje leta. Maske so omogočale tudi družbeni preobrat. Pust je bil eden redkih časov v letu, ko so bila dovoljena norčevanja, kritika oblasti in obračanje pravil na glavo.

Pustne šege po Sloveniji: laufarji, kurenti, Tresimir in koši …

Slovenija je po pustnih običajih izjemno raznolika. V Cerknem se odvija laufarija, ko skupina lesenih mask na pustni torek simbolično kaznuje Pusta. V Prekmurju poznajo borovo gostüvanje, pustno poroko z borom, ki združuje poročne in pustne običaje. V Brkinih in Čičariji se ohranja škoromatija, v Markovcih pa fašenk, ki se začne že v začetku februarja. Skupna vsem tem običajem je simbolika očiščenja, prehoda in novega začetka. Pustni liki obiskujejo hiše, odganjajo slabo iz preteklega leta in prinašajo dobre želje za prihodnost.

Pustni utrip Šoštanja: Karneval z več kot 70-letno tradicijo, ki presega meje

Šoštanj je karnevalsko mesto že od leta 1953. Tudi letos se pripravljajo na svoj znameniti pustni karneval, ki bo potekal 14. februarja ob 15. uri. Sprva so tradicionalne skupine prikazovale domače probleme, kasneje pa se je kakovost karnevalov nenehno izboljševala. Že v povojnih časih so bile po vaseh opazne pustne figure, kot je bil lik »Koš«. Leta 1987 se je Koš prvič pojavil na karnevalu v Šoštanju. Legenda Koša ponazarja prosti čas usnjarja: »Fabrikant Vošnjak je svoje delavce dobro plačeval. Ob plačilnih dneh so si nadeli gosposke klobuke in odšli v gostilno. Žene so po koncu dneva odnašale zaslužene plače svojih mož, pri tem pa so se zabavale z značilnim regljanjem. Tudi danes je babje regljanje stalnica šoštanjskega karnevala.

Priprave na letošnji karneval: pridobivajo mednarodne skupine

Priprave so v polnem teku, člani Turistično-olepševalnega društva Šoštanj so letos naredili čisto nove trakove, ki bodo razprostrti po celem mestu. »Pridobivamo mednarodne skupine, upamo, da se posreči z vizami, prihajajo gostje iz Senegala, Evrope, pa tudi številni eminentni obiskovalci, ki si želijo ogledati karneval v živo,« pravi predsednik društva Peter Radoja. Kot dodaja, je najboljši pokazatelj priljubljenosti Šoštanja dejstvo, da bo predsednik Evropskega karnevalskega združenja Lars Algell, ki je mesto obiskal že lani, prišel tudi letos, poleg tega pa pričakujejo še goste s Floride in iz nekaterih evropskih držav. »Imajo nas radi, kar kaže, da svoje delo opravljamo dobro.«

Pust Šoštanjski bo tematsko zelo raznolik

»Zajemal bo gospodarstvo, politiko, šport, naravo in mednarodno sodelovanje, pri čemer bo poudarek na prisotnosti držav in običajih drugod po svetu. Dogajanje se bo začelo s sprejemom pri županu, izmenjavo daril, podelitvijo diplom in medalj, glavna povorka pa bo sledila po mestnih ulicah. Po karnevalu bodo vsi obiskovalci vabljeni v športno dvorano, kjer bosta nastopila ansambel Stop in Dejan Dogaja.«