Graška gora, ki leži med Pohorjem in savinjskim področjem na tromeji občin Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja, je bila med najpomembnejšimi območji na Štajerskem, ko so se v času narodnoosvobodilnega boja tam zadrževale in bojevale partizanske enote. Na hribovitem območju z redkimi domačijami je bil že v prvih mesecih vojne ustanovljen Štajerski bataljon, julija 1942 pa tudi Šaleška četa. Na samotnih kmetijah so se pogosto zbirali in našli zatočišče partizani iz Šaleške in Mislinjske doline; tu so se srečevali politični aktivisti, vojaški voditelji in enote osvobodilnega gibanja.
Graška gora – prizorišče najtežjih bojev XIV. divizije
Med legendarnim pohodom XIV. divizije iz Suhorja v Beli krajini na Štajersko, ki je potekal januarja in februarja 1944, se je v drugi polovici februarja divizija pomikala skozi Šaleško dolino in okoliško območje. 21. februarja so se borci ob močnem pritisku nemških enot s Plešivca umaknili na Graško goro, kjer se je odvil eden najhujših obrambnih bojev divizije. V globokem snegu in ostrih zimskih razmerah so se partizani z omejenimi količinami streliva uspešno zoperstavili nemški ofenzivi. Kljub številnim sovražnikovim jurišem so z vztrajnostjo in protinapadi prebili nemški obroč ter se skupaj z ranjenci umaknili nazaj proti Plešivcu. V bojih je padlo več borcev, med njimi član kulturniške skupine kipar Janez Weiss - Belač ter narodni heroj Lado Mavsar - Ronko.
Po koncu nemške ofenzive so se marca 1944 na tem območju znova zbrali preživeli borci XIV. divizije. Spopadi na Graški gori so se nadaljevali še maja in septembra 1944 ter januarja 1945. Na tem območju je padlo okoli 320 borcev, številne žrtve pa so bile tudi med civilnim prebivalstvom. V spomin na silovite boje je Graška gora dobila ime »gora jurišev«.
Spominski park, vreden ogleda
Pod Metulovim vrhom na Graški gori stoji spominski park, posvečen XIV. diviziji. Nastajati je začel leta 1961, ko so postavili obeležje v spomin na boje in pomembne dogodke med letoma 1941 in 1945 na območju Graške gore, sosednje Grmade, Razborja in Uršlje gore ter v spomin tristodvajsetim borcem, padlim na območju med Uršljo goro in Završami. Leta 1979, ob 35. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko, so prvotno obeležje prestavili na drugo lokacijo in ga nadomestili s spomenikom Nošenje ranjencev. Takrat je bila prvič odprta tudi spominska soba XIV. divizije, urejena v leseni brunarici.
Muzej Velenje je spominsko sobo in razstavo v njej prenovil leta 2014, ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko. Leta 2015, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, pa je bil Spominski park urejen kot celovito spominsko območje s povezavo obeh osrednjih obeležij.
Spomenik Nošenje ranjencev je zasnoval in izdelal hrvaški akademski kipar Antun Augustinčić. Bronasta figuralna skupina treh moških prikazuje prenos ranjenega partizana: dva borca, prepoznavna po značilnih pokrivalih, na rokah nosita onemoglega tovariša.
V spominski sobi XIV. divizije je predstavljen celoten pohod divizije na Štajersko. V sobi so tudi fotografije in seznam padlih borcev iz Šaleške doline, ki so se borili v enotah XIV. divizije.
Ob poti med obema obeležjema stoji več nizkih betonskih blokov s pritrjenimi ploščami z napisi, pred brunarico pa je postavljen protitankovski top iz časa druge svetovne vojne. Spominski park upravlja Muzej Velenje.
Povzeto po:
Lovrec, Tina: Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih (magistrsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, 2016.
Mihelak, Vinko: Besedilo za razstavo v spominski sobi XIV. divizije na Graški gori. Muzej Velenje, 2014.
Ževart, Milan: Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977.
Spominski park XIV. divizija. https://muzej-velenje.si/spominski-park-xiv-divizija/
⏹
