Kako zelo je bil čislan krompir na avstrijskem dvoru, pove dejstvo, da so dvorjani in celo cesarica Marija Terezija na prsih nosili pripet krompirjev cvet. Danes si ga ne pripenjamo več kot okras, je pa še vedno nepogrešljiv del naših krožnikov – pa naj bo kuhan, pečen, pražen ali v solati. Krompir je preživel stoletja predsodkov, vojn in modnih prehranskih smernic, a ostaja to, kar je bil od nekdaj – dar narave in zvest spremljevalec človeka.
Od Andov do Evrope
Krompir so prvi začeli gojiti Indijanci v Peruju pred več kot 4000 leti. Na starodavnih terasah visoko v Andih je pomenil preživetje, saj uspeva tudi tam, kjer druge rastline ne. V Evropo ga je konec 16. stoletja prinesel angleški raziskovalec in vojskovodja Sir Francis Drake. Sprva so Evropejci na gomolj gledali z nezaupanjem, šele kasneje so spoznali njegovo pravo vrednost. Tudi izvor imena je zanimiv. Slovenska beseda krompir izvira iz bavarske »Gruntbir« – zemljina hruška. Angleško »potato« pa je izpeljanka iz ameriško-indijanske besede »batata«.
Skromni junak zgodovine
Čeprav danes mnogi menijo, da krompir redi ali da nima hranilne vrednosti, to ne drži. Prav nasprotno – krompir je reševal življenja v obdobjih vojn in lakote, na neugodnih območjih in v težkih časih. V mnogih delih sveta ostaja osnovno živilo, od katerega je odvisen obstoj prebivalstva in celo gospodarski razvoj. Leto 2008 so Združeni narodi razglasili za svetovno leto krompirja, saj v njem vidijo živilo prihodnosti, ki bi lahko pomagalo pregnati lakoto. Danes poznamo več kot tisoč vrst krompirja, ki ga gojijo po vsem svetu – toliko, da je postal četrta najpomembnejša poljščina, takoj za rižem, pšenico in koruzo.
Vsestransko in hranljivo živilo
Krompir je izjemno hranljiv in raznolik. Ima manj kalorij kot kruh, riž ali testenine, ne vsebuje maščob in holesterola, vsebuje pa dragocene minerale in vitamine. Je odličen vir vitamina B, magnezija, fosforja, niacina in kalija – tega ima celo več kot banana. Poleg tega vsebuje tudi flavonoide in fenolne spojine, ki varujejo srce, ožilje in dihala, ter sestavino kukoamin, ki pomaga uravnavati krvni tlak. Krompir je torej daleč od “prazne hrane”. Še več – nekaj krompirjev na dan pokrije potrebe po vitaminu C, zato ni čudno, da je bil v času zlate mrzlice na Klondajku celo vreden zlata. Zaradi visoke vsebnosti C vitamina so ga uporabljali kot valuto in z njim menjali dragocenosti.
Resnica o “redilnem” krompirju
Zaradi napačnih predstav o glikemičnem indeksu so mnogi fitnes navdušenci krompir označili za sovražnika vitke postave. A raziskave kažejo nasprotno – ljudje, ki redno uživajo krompir, se ne redijo, celo hujšajo. Razlog je v tem, da krompir daje občutek sitosti, vsebuje pa le malo kalorij. Redijo nas torej maščobe, ne krompir sam. Največ škode mu delamo z načinom priprave – cvrtje namreč sprošča akrilamid, nevaren kancerogen in nevrotoksin, ki nastaja pri visokih temperaturah. Zato raje izberimo pečenega ali kuhanega, ocvrtega pa pustimo za redke priložnosti.
Naravno zdravilo
Krompir ni le hrana, ampak tudi naravno zdravilo. V ljudski medicini so se uporabljali obkladki iz surovega ali kuhanega krompirja – za lajšanje revme, gihta (putike), ozeblin in opeklin. Krompirjev sok pomirja akne, ekceme in madeže na koži, lupina pa pomaga pri zniževanju krvnega pritiska. Pri gastritisu so naši predniki pili žlico sveže iztisnjenega krompirjevega soka pred obroki.
Od njive do krožnika
Krompir je ena izmed najbolj hvaležnih rastlin za pridelavo. Uspeva tudi na revnejših tleh in v zahtevnih klimatskih razmerah, zato ga cenijo mali pridelovalci in vrtičkarji. Čeprav ga lahko kupimo v vsaki trgovini, je okus domačega krompirja neprimerljiv – bolj poln, aromatičen in hranljiv. Pri izbiri sorte se ravnamo po podnebju, namenu uporabe in osebnem okusu. V osrednji Sloveniji krompir sadimo v začetku aprila, ko je zemlja toplejša od 8 °C, v Primorju pa že prej. Krompir potrebuje redno zalivanje, zlasti v obdobju rasti gomoljev, ter okopavanje in odstranjevanje plevela, s čimer preprečimo bolezni in škodljivce. Največjo nevarnost predstavlja krompirjeva plesen, zato je pomembno kolobarjenje in uporaba zdravih gomoljev.
Pobiranje in skladiščenje
Pobiramo ga, ko listje porumeni in odmre. Po pobiranju ga dobro posušimo in shranimo v temnem, hladnem in prezračevanem prostoru pri okoli 6 °C. Če temperatura pade pod 4 °C, se škrob spremeni v sladkor, kar daje gomoljem sladek okus – a se ta na sobni temperaturi povrne. Ne hranimo ga skupaj s sadjem, saj etilen iz sadja pospešuje kaljenje. Za daljše shranjevanje izberimo le zdrave gomolje, brez poškodb in bolezni.
Zadovoljni lokalni pridelovalci krompirja, sorte za vsak okus
Tomaž, Kmetija Imperl: »Letošnja letina krompirja je odlična, kljub suši v spomladanskem in poletnem času. Vsako leto pridelamo rdečo, belo in rumeno sorto, ki je prodajno uspešna in primerna za različne kulinarične namene. Pridelamo ga dovolj, da ga lahko vse leto ponudimo na tržnici. Zemlja je najbolje, da je peščena, saj suha ali mokra leta vplivajo na pridelek. Izbira sorte je odvisna od posameznih kupcev, večina obiskovalcev tržnic pa najraje izbere beli krompir, vendar imamo na voljo sorte za praktično vse okuse.«
Janica, Kmetija Krt: »Z letošnjo letino krompirja zadovoljni, čeprav smo sadili kasneje kot običajno. Rudolpf lepo vzklilo, medtem ko je bil KIS Blegoš, rumen krompir, zaradi suše nekoliko skromen. Letos smo pridelali tudi sorte Desiree, Sababa in Marabel, skupno okoli dve toni krompirja. Uspeh letine je odvisen predvsem od podnebja in vrste zemlje. Ugotavljamo da peščena tla v okolici Šoštanja omogočajo boljši pridelek kot težka tla na domačem posestvu v Šentilju. Škodljivci so letos predstavljali manjšo težavo, največ pozornosti zahteva koloradski hrošč, ki lahko uniči pridelek. Za shranjevanje krompirja svetujem hladne, prezračene prostore brez prekomerne vlage. Če je shranjen pravilno, lahko ostane svež do nove letine.«
