Martinovo – dan, ko se mošt spremeni v vino – Spremlja ga vonj po pečeni goski ali raci, mlincih in rdečem zelju
Vsako leto 11. novembra slovenska vinska dežela odpre vrata veselju, druženju in tradiciji, ko se praznuje martinovo – praznik, ki združuje vinogradniško delo, kulinariko in bogato kulturno dediščino. Dan simbolično označuje trenutek, ko »mošt postane vino«, kar v praksi pomeni začetek praznovanja nove vinske letine.

Iz poganskih korenin v krščansko izročilo

Zgodovina praznika sega daleč nazaj. Martinovo ima večplastne korenine, ki se vijejo od starodavnih poganskih običajev do krščanskega izročila. V pradavnih časih so se kmetje ob zaključku letine in trgatve zahvaljevali za rodovitnost, obenem pa pripravljali na prihajajoče zimske dni. Na verski ravni je praznik povezan s svetim Martinom iz Toursa, ki je postal simbol dobrodelnosti. Po legendi je del svojega plašča podaril beraču, s tem pa postal simbol sočutja in pomoči. V Sloveniji velja, da je sveti Martin zavetnik vinogradnikov in vina – dan, ko se mošt spremeni v vino, pa predstavlja simbolni zaključek vinogradniškega leta.

Pomen praznika skozi čas

Za mnoge Slovence je martinovo tudi simbol prehoda iz delovne jeseni v mirnejši del leta. Po končanih delih na poljih in vinogradih se ljudje zberejo, da skupaj obeležijo zaključek trgatve in praznujejo plodove svojega dela. Prav zato ima ta praznik globlji pomen – ni le veselica, ampak trenutek, ko se skupnost poveže v hvaležnosti in veselju.

Martinovo v slovenskih krajih

Martinovo ima v Sloveniji posebno mesto. Je praznik, ki povezuje delo na vinogradu, družabno življenje in gastronomske užitke. Najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo, je prav martinovanje. Vinorodni predeli, kot so Štajerska, Dolenjska in Primorska, praznovanje uporabijo tudi kot turistično-kulturni dogodek. V Mariboru, denimo, martinovanje traja več dni in prinaša degustacije, kulinariko in glasbo. Tudi Ljubljana, Ptuj, Celje in druga mesta pripravljajo bogate programe, kjer se vino sreča z umetnostjo, glasbo in druženjem.

Martinovo v Starem Velenju in v Šmartnem

Sejmi, vinske poti, pokušine

Med najbolj priljubljenimi običaji je t. i. »krst mošta«, ko se mošt blagoslovi in uradno spremeni v vino. Ta simbolični obred spremljajo procesije, petje in veselje. V vinorodnih krajih praznovanje pogosto poteka več dni – od martinove sobote do 11. novembra. Priljubljeni so tudi sejmi, vinske poti, pokušine in predstavitve domačih dobrot. Vsak kraj ima svoje posebnosti, a povsod ostaja osrednji pomen isti – veselje ob novem vinu.

Dišeča tradicija na krožniku

Nepogrešljiv del martinovanja je kulinarika. Tradicionalno se na ta dan pripravi pečena gos ali raca, pogosto s prilogo mlincev in dušenega rdečega zelja. To jed spremlja mlado vino, ki se lepo poda k bogati jesenski hrani. Sladice, kot so potice, jabolčni zavitki in domače pogače, zaokrožijo praznično pojedino. V zadnjem času se k tradicionalnim jedem pridružujejo tudi sodobne različice, ki pa vseeno ohranjajo osnovni duh praznika – povezovanje vina in hrane v harmonijo okusov.

Praznik druženja

Za ljubitelje vina, dobre hrane in prijetnega druženja bo november znova v znamenju martinovanja. Ta petek, 7. novembra, bo v središču Starega Velenja potekalo tradicionalno martinovanje, ki bo združilo slovensko vinogradniško tradicijo, domače dobrote in glasbo. Obiskovalci bodo lahko uživali v jesenskih jedeh, ki jih bodo pripravljali lokalni gostinci, za veselo vzdušje pa bodo poskrbeli Vingosi, Orkester Goter, Trio Goter ter Kristina Oberžan z bandom. Martinove jedi in pijačo bo pripravilo več kot 20 ponudnikov, med njimi sedem z martinovimi dobrotami, ki prihajajo iz različnih koncev, tudi domačini so med njimi. Kot pravi Alenka Kikec, direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline: „Na ta dan je lepo nazdraviti mlademu vinu, poskusiti lokalne dobrote in preživeti čas v družbi tistih, ki nam veliko pomenijo. Dogodek je že tradicionalno zelo dobro obiskan, saj gre za praznik druženja, veselja in spoštovanja do vina ter vinogradniške sezone. Martinovanje simbolizira preobrazbo mošta v vino in zaključek vinogradniške sezone. Je priložnost, da praznujemo dobro hrano, vino in druženje, ob tem pa tudi opozarjamo na odgovorno nazdravljanje,« poudarja.

Vesela Martinova sobota

Veselo bo tudi v Šmartnem ob Paki – v soboto, 8. novembra 2025, pripravljajo tradicionalno Veselo Martinovo soboto, ki bo tudi letos združila pohodnike, ljubitelje umetnosti, domače pridelovalce, otroke in vse prijatelje vina. Dogajanje se bo začelo že zgodaj zjutraj s pohodom po Martinovi poti, nadaljevalo pa z likovno kolonijo Društva šaleških likovnikov, otroškim martinovanjem in kmečko tržnico, kjer se bodo predstavili lokalni pridelovalci. Popoldne bodo vaške skupnosti pripravile prikaz običajev, ob 17.30 pa bo sledil osrednji dogodek – Martinov krst vina, razglasitev naj kletarja in pokušina mladega vina. Veseli dan se bo sklenil z Martinovo zabavo z ansamblom Klateži.

Tradicija, ki povezuje generacije

Martinovo tako še danes ohranja svoj čar. Je praznik, ki ga Slovenci čutimo kot del svoje identitete – dan, ko se ob dobrem vinu in topli jedi spomnimo na delo, ki stoji za vsakim požirkom in vsakim grižljajem. In čeprav se praznuje po vsej državi, ima vsaka pokrajina, vsak kraj in vsak človek svoj način, kako slaviti trenutek, ko mošt postane vino. Naj bo torej Martinovo priložnost, da se povežemo z zemljo, z ljudmi in s tradicijo – in da se ob tem spomnimo, da je vsak letnik, tako kot vsako leto, zgodba zase. V njem se zrcalijo trud, sonce, dež in čas – in prav zato vino ni le pijača, temveč del naše kulture, našega spomina in naše skupnosti.