Med najbolj iskanimi so jurčki, lisičke in šampinjoni, ki bogatijo jesenske jedilnike, medtem ko so rdeče in zelene mušnice opozorilo, da mora gobar vedno biti pozoren in previden. Letošnja sezona je bila sicer ena bogatejših.

Glive in gobe z druge plati

Glive in gobe so poleg rastlin in živali najbolj obširna veja žive narave in prav glive - latinsko fungi, so pred milijoni let na valovih morja na suho zemljo našega planeta, prinesle glive in s tem omogočile, da so na teh zametkih vzniknile rastline. V tesnem sodelovanju med glivami in rastlinami so se odslej glive in rastline lahko množile, krepile in nadgrajevale do današnjih dni.

Poleg lepega videza in dobrega okusa so zanimive za skoraj vsa ljudstva sveta

V preteklosti so ljudem gobe velikokrat služile kot hrana za preživetje. Na daljnem vzhodu pa so gobe že pred davnimi leti, poleg hrane, nekatere vrste koristili tudi kot zdravilo. Današnja znanost ugotavlja, da je na svetu vsaj 2,5 milijona gliv, vendar je strokovno določenih približno 150.000 vrst. V Sloveniji je bilo že v prejšnjem stoletju najdenih, strokovno določenih in poimenovanih preko 3000 (višje razvitih) vrst gob.

Prepoznavanje (determiniranje) številnih vrst je zahtevno. Osnovnega pravila za določanje vrst ni. Za nabiralce je potrebno spoznati osnovne družine gob in njihove lastnosti. V preteklosti so za določanje vrst z gobami hranili sužnje in zapornike, da so ugotavljali užitnost te gobe. Vendar danes vemo, da vsi ljudje nismo enako občutljivi za posamezne strupe, ki so v gobah.

Kljub sodobni znanosti in obsežni gobarski literaturi ter številnim gobarskim društvom, posamezniki današnje dni še vedno »reklamirajo« pravila prepoznavanja gob iz časa naših babic in dedkov.

O gobah in govoricah

Nekateri govorijo: »Če goba po prelomu ali prerezu poplavi, je strupena.« To v večini primerov ne drži. Res so nekateri jurčki (v šaleškem dialektu marauhi), ki poplavijo pogojno užitni. Dva: Volčji in vražji goban pa sta strupena, a ta dva sta v naših krajih redka. Vražji goban je bolj pogost predvsem na Primorskem.

Govorijo tudi: »Če je goba prijetnega vonja in okusa, je užitna.« V veliko primerih je to res. Vendar to velja le za rod golobic. Za gobe iz drugih rodov pa je potrebno vedeti katere v tistem rodu so strupene. Strupene in prav smrtno strupene gobe so po okusu užitne in ne poplavijo. To so mušnice, nekatere bele livke in druge gobe, ki jih ljudje ne poznajo in jih lahko zamešajo med užitne.

Slišimo govorice, in tudi v gobarskih knjigah je zavedeno, da lesne (olesenele) gobe,ki rastejo na deblih ali štorih drevesniso užitne. To je zato, ker jih zaradi njihove trdote, kuhanih ali pečenih ni možno uživati. Lesne gobe so le redke strupene. Številne lesne gobe pa so zdravilne. Če jih narežemo na koščke, posušimo, kuhamo in pijemo njihov čaj. Najbolj cenjene so: Svetlikava pološčenka, lekarniška macesnovka in pisana ploskocevka. Prvi dve vrsti so predniki v naših krajih v večji meri že iztrebili in zato sta v Sloveniji tudi zavarovani.

Slišimo tudi: »Surove gobe niso užitne.« To ne velja za tiste gobe, ki so v literaturi označene kot užitne, ki jih z lahkoto lomimo in žvečimo. Na primer: Sveže užitne gobane in ledenke lahko uživamo surove kot solato.

Gobe in alkohol

V naši preteklosti in še današnje dni nekateri trdijo: »Pred in po uživanju gob ne smemo piti alkohola.« To ne velja za vse gobe. Če nimamo zdravstvenih omejitev in smo že v zrelih letih. Po uživanju pečenih, predvsem paniranih gob, za lažjo prebavo, lahko zaužijemo požirek aperitiva ali nekaj požirkov vina. Vendar to velja le za gobe, ki so v literaturi navedene kot užitne gobe. Nekatere pogojno užitne namreč vsebujejo sestavine, ki jih alkohol aktivira, da so za uživalca strupene. To so nekateri gobani, ki poplavijo, prava tintnica in še nekatere. Predvsem v večernem času se izogibajmo uživanja pečenih in paniranih gob.

Izkušen gobar iz gobarskega društva Marauh, Jože Lekše pravi, da je večkrat slišal in tudi prebral: »Tisti gobarji, ki uživajo 50 ali še več različnih vrst gob, se bodo z gobami zastrupili.« Vsak, ki uživa gobe se lahko z gobami zastrupi. Tudi vrhunski šofer lahko doživi prometno nesrečo. Najbolj pomembno je, da vsako gobo, ki jo poberemo na rastišču dobro pogledamo iz vseh strani in če ugotovimo da je užitna jo očistimo in jo položimo v košaro, še dodaja Lekše.

Odrasla oseba lahko v enem dnevu nabere največ 2 kg gob

Preden pa te gobe damo v lonec, vsak primerek še ponovno pregledamo predvsem s spodnje strani. Tudi, ko si izbiramo partnerja za skupno (zakonsko) življenje ne gledamo samo barve las, temveč si ga predhodno ogledamo iz vseh plati.    

Osnovna oprema gobarja je zračna košara in nožek za čiščenje gob. Gobe očistimo na rastišču in tam odložimo tudi odpadke gob. Morebitne nerazgradljive odpadke pa kasneje odložimo v ustrezne zabojnike.  

Letos kar kličejo v gozd: Za kilogram jurčkov je treba odšteti do 25€

Ljubitelji gob so letos prišli na svoj račun. O tem smo se pogovarjali še z gobarko Slavo Poznič, ki je povedala, da je bila letošnja sezona ena najbolj bogatih v zadnjih letih. Pogoji so bili idealni. »Letos je bilo gob res preveč,« se je pošalila in dodala, da so bile razmere skoraj popolne: »Sonce je bilo, vlage prav tako, zemlja pa ogreta na okoli 20 stopinj, kar gobam najbolj ustreza.« Kljub izjemni letini pa se gobarska sezona počasi zaključuje. »Ko malih gobic ni več, pomeni, da novih ne bo več. Sama sem sicer jurčke našla tudi decembra, če je bilo sonce in dovolj mahu,« je povedala in dodala, da rast gob pogojuje več dejavnikov – od vlage in temperatur do luninih men. Letos niso rasli le jurčki, temveč tudi druge vrste: lisičke, šampinjoni in mnoge druge. »Že ko se pojavijo šampinjoni, je to znak, da se nekaj dogaja v zraku. Letos so bili gozdovi polni, predvsem v višjih legah,« je opisala gobarka.

Cene jurčkov pri nas nižje kot v Ljubljani

Medtem ko so cene jurčkov v prestolnici presegle 50 evrov za kilogram, so pri nas precej nižje. »Gibljejo se od 15 do 25 evrov za kilogram, kar je čisto realno, saj je nabiranje gob zamudno in fizično zahtevno,« je dodaja Pozničeva. Čeprav se gobe lahko dobro prodajo poudarja še, da je zanjo gobarjenje predvsem veselje: »Za nas prave gobarje je pomembna ljubezen do gozda in narave. Če kakšen kilogram dam naprej prijatelju, je to izjema. Največ pomeni užitek, ko najdeš gobo tam, kjer jo najmanj pričakuješ.«