Tako vas vabimo, da sodelujete pri izboru osebnosti meseca septembra. Zmagovalec oziroma zmagovalka se bo uvrstil/a v nabor kandidatov za osebnost leta 2025.

Tokratni kandidati so: Staš Strozak, podpoveljnik PGD Velenje, ki že 20 let prepleta izjemno zgodbo predanosti skupnosti, Urša Verdev, članica Markacijskega odseka Planinskega društva Velenje, ki pomembno prispeva k označevanju in vzdrževanju 92 kilometrov dolge Šaleške planinske transverzale, in Tomo Drolec, alpinist, turni smučar in oskrbnik Doma na Smrekovcu, ki spodbuja obiskovalce k spoštovanju narave in ljubezni do gora.
Pokrovitelj letošnjega izbora Naj osebnosti je Kmetijska zadruga Šaleška dolina.

Staš Strozak, gasilec, podjetnik, jadralec, potapljač in prostovoljec, ki združuje tehnologijo in adrenalin

Že 20 let dokazuje, da se podjetni duh, tehnično znanje in ljubezen do pomoči drugim lahko prepletajo v izjemno zgodbo predanosti skupnosti. Kot podpoveljnik PGD Velenje, potapljač reševalec, vodja enote za drone in strasten jadralec, ki obožuje morje in življenje na jadrnici, vedno išče ravnovesje med akcijo in spokojnostjo, ki jo prinaša veter v jadra. 39-letnik je programer in podjetnik, lastnik podjetja Plastro, d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo plastičnih izdelkov za konfekcijo. Že 15 let je aktiven gasilec in podpoveljnik PGD Velenje in se vsako leto udeleži več kot 50 intervencij.
Poleg dela v domačem društvu je član Podvodne reševalne službe – Reševalna postaja Velenje, kjer deluje kot potapljač reševalec ter član državne enote za hitre intervencije (DEHI) v skupini za drone, v okviru katere s sodobno tehnologijo podpira zahtevne reševalne naloge po vsej Sloveniji. Zadnji dve leti vodi tudi enoto za drone pri Gasilski zvezi Šaleške doline, ki s pogledom iz zraka pomaga pri večjih intervencijah in omogoča boljši pregled nad dogajanjem na terenu. Za svoje delo je prejel bronasti znak Civilne zaščite, leta 2023 pa je bil kot pogodbenik Civilne zaščite vpoklican v ReCO Celje ob velikih poplavah. Kljub zaprtim cestam in deveturni poti se je z veliko mero predanosti prebil na lokacijo – brez pomoči gasilcev PGD Vransko in policijskega spremstva mu to ne bi uspelo.
Ko ne pomaga ljudem, sprostitev najde na morju – je strasten jadralec, ki veliko časa preživi na jadrnici z družino in prijatelji. »Na morju najdem mir, ravnotežje in zagon za vse izzive, ki me čakajo na kopnem,« pravi. »Gasilstvo mi pomeni druženje z enako mislečimi in pomoč sočloveku, ki je danes žal vse redkejša vrednota. Rad imam akcijo, adrenalin mi ni tuj, ostajam zbran in priseben tudi v najtežjih trenutkih,« dodaja Staš, ki s svojo odločnostjo in srčnostjo predstavlja vrednote, na katerih temelji pravo prostovoljno gasilstvo.

Urša Verdev, prostovoljka, planinka, članica Markacijskega odseka Planinskega društva Velenje

Velenjčanka, ki trenutno živi v Šmartnem ob Paki, je letos prejela naziv Naj prostovoljka do 30 let. Je članica Markacijskega odseka Planinskega društva Velenje in ji kot mladi prostovoljki ne zmanjka energije in predanosti. S svojo voljo, optimizmom in delovno vnemo pomembno prispeva k označevanju in vzdrževanju 92 kilometrov dolge Šaleške planinske transverzale, obenem pa v kolektiv prinaša svež zagon in motivacijo za nove prostovoljce. Uršina prostovoljska pot se je začela pred približno petimi leti. Najprej je tri leta delovala kot markacistka A kategorije, zadnji dve leti pa je pridobila še B kategorijo, ki zajema kompleksnejša dela na poteh in zahtevnejše terene. Zanimivost je, da je veliko zainteresiranih markacistov, ki polnijo termine, zato se tudi na te izpite čaka precej časa. Obstaja tudi kategorija C, ki vključuje akcije v steni in visokogorju in so tudi kriteriji za pristop precej višji kot za B, pri katerem je pogoj poleg opravljenega tečaja tudi izpit za motorko. Kot zanimivost – v Sloveniji je markacistov kategorije C precej malo, a vseeno imamo Velenjčani v svoji ekipi kar štiri. Kot pravi, imajo vsako leto ogromno akcij, predvsem spomladi, poleti in jeseni, ko narava kliče v gore in je treba poskrbeti, da so poti varne ter dobro označene. »Vedno, ko kdo sporoči, da je na poti kaj narobe, se odzovemo. To je delo, ki nikoli ne miruje,« pove z nasmehom. Ljubezen do gora jo spremlja že od otroštva. »V hribe hodim že od osnovne šole – najprej na lažje poti, zdaj pa tudi na zahtevnejše vzpone. To je postalo del mene,« pravi in doda, da se v naravi počuti domače tako v gozdovih Šaleške doline kot med kamniškimi in savinjskimi vršaci. Kot markacistka opaža, da se obiskovalci gora pogosto preveč zanašajo na telefone in navigacijo: »Včasih bi bilo lepo, da bi se ljudje malo bolj zanašali na smisel za orientacijo in opazovali markacije. Vse poti so lepo urejene – le zaupati jim je treba,« pripomni. Na vprašanje, na kaj je najbolj ponosna, Urša skromno odgovori: »Nagrada je lep dokaz, da delamo prav. A vedno je prostor za izboljšave – mogoče bomo kakšno pot še speljali bolje. Najlepše pa je delati v ekipi 14 ljudi, v kateri vsi delamo za isti cilj: urejati poti za vse ljubitelje gora.«
Sicer pa Urša ni le prostovoljka, temveč tudi umetniška duša. Obiskovala je umetniško gimnazijo v Velenju, včasih je zelo rada risala, danes pa je zaposlena v Čokoladnici Lucifer, kjer ustvarja unikatne čokolade. »Tudi to je neke vrste umetnost – ustvarjanje, ki razveseljuje ljudi,« pove z nasmehom. Doma njen svet bogatijo tudi številne živali, ki ji prinašajo mir in veselje. Ljubezen do gora, narave in čokolade pa je tisto, kar jo žene naprej – k novim izzivom in korakom po planinskih poteh.

Tomo Drolec, alpinist, turni smučar in oskrbnik Doma na Smrekovcu

Tomo je Šoštanjčan, ki ga večina pozna kot oskrbnika Doma na Smrekovcu. Je izkušen alpinist in turni smučar, ki že od otroštva živi za hribe in naravo. Prvo srečanje z gorami je doživel že pri sedmih letih, in takrat so hribi postali njegova strast. S sedemnajstimi leti se je priključil alpinistični šoli v alpinističnem odseku Kamnik, kjer je zrasel v izkušenega alpinista. Je tudi član GRS Koroške in PGD Šoštanj. Prosti čas še danes preživlja aktivno: pozimi kot turni smučar, poleti kot hribolazec in gorski kolesar, zadnjih nekaj let pa tudi kot turno kolesarski vodnik pri PD Šoštanj. »Narava me pomirja in navdihuje, zato dni rad preživljam zunaj,« pravi. Že kot mladenič je razmišljal, da bi nekoč prevzel skrb za planinsko kočo. Sprva je izkušnje nabiral na Črnuškem domu na Veliki planini. Ko se je preselil v naše kraje in se je odprla priložnost za najem Doma na Smrekovcu, je postal njegov oskrbnik. To vlogo z veseljem opravlja še danes. Zadovoljen je, ker obiskovalci prihajajo v vseh letnih časih: čez leto dom obiskujejo pohodniki, kolesarji in razni obiskovalci, ki predvsem jeseni radi nabirajo plodove narave, gobe in borovnice. Pozimi uživajo v zimski idili in miru pohodniki in turni smučarji, saj cesta do doma ni plužena.
Omeni tudi aktivnosti Naravovarstvene zveze Smrekovec, ki letos praznuje 20 let delovanja ter skrbi za ohranitev rastlinskega in živalskega bivanjskega okolja na smrekovškem pogorju. Poudarja pomen spoštovanja naravne dediščine: »Gre za prav vsakega posameznika, ki s spoštovanjem in ljubeznijo obiskuje smrekovško pogorje.« Kot oskrbnik in izkušen športnik spodbuja obiskovalce k spoštovanju narave in ljubezni do gora. Smrekovec ni le planinska destinacija, temveč prostor, v katerem se stik s hribi in naravo povezuje z zgodovino, praznovanji in skupnimi doživetji.