Morda se še spomnite kmetije Vranjek v Ložnici, le nekaj minut iz Velenja. Vrsto let so jih obiskovali otroci iz vrtcev in šol. Družine so k njim prihajale na izlete v naravo, otroci pa so pri njih preživljali brezskrbne poletne počitnice. Mnogi so prav na njihovi kmetiji prvič jezdili konja in se pobliže srečali z domačimi živalmi. Takrat so delovali kot ranč Novina – pod vodstvom dedka Mirka in babice Ane Vranjek. Ali, kot ju poznate mnogi, ki ste jih obiskovali, ate Mirč in mama Anica.

Učilnica na prostem

Kot zdaj pravi njuna vnukinja Janja Vranjek, je sledilo nekajletno obdobje premora, ki ga je njihova družina – po več kot tridesetih letih aktivnega delovanja – več kot potrebovala. Kmetija je za obiskovalce zaprla vrata, družinski člani pa so v tem času našli novo ravnovesje med delom in počitkom. »Sama sem se podala na študij socialne pedagogike in začela delati z otroki in mladostniki v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah,« pravi Janja. 
»Pri delu z njimi pa mi ni dalo miru spoznanje, kako močno sodoben način življenja vpliva na dobrobit in duševno zdravje otrok. Vse bolj sem čutila, da lahko otrokom na naši domačiji – sredi narave, med živalmi in rastlinami – ponudim več, kot bi jim lahko kadarkoli ponudila v učilnici med štirimi stenami. Lahko jim ponudim doživetje. Učenje skozi izkušnjo. Pristne življenjske lekcije, ki jih ne moreš predavati – lahko jih le živiš.«

Najpomembnejši učni načrt – življenje 

Danes se Vranjekova domačija razvija v izobraževalno kmetijo, na kateri želijo skozi raznolike aktivnosti in doživetja povezovati naravo, vzgojo, gibanje in skupnost. 
»Naša vrata ponovno odpiramo – z jasno vizijo in vrednotami,« veselo najavlja Janja. »Za družine pripravljamo dneve za družine, ki bodo potekali približno enkrat mesečno. Namenjeni so druženju v naravi, spoznavanju živali, sproščenemu preživljanju časa ter krepitvi medsebojnih vezi. Otroci bodo lahko krtačili in jezdili konje, hranili zajčke, ovce in kozo, pobirali jajca in uživali v pristnem podeželskem okolju.
Otroci med 6. in 15. letom pa nas bodo lahko že to poletje obiskali na petdnevnih poletnih počitnicah – z možnostjo nočitve ali dnevnega obiska. Program vključuje skrb za živali, ježo, ustvarjalne in športne aktivnosti, zeliščarske in naravoslovne delavnice, lokostrelstvo, pohodništvo, predvsem pa čas za samostojno raziskovanje in doživetje dejanskega kmečkega življenja,« našteva Janja, pedagoginja, socialna pedagoginja in učiteljica joge, ki vodi program skupaj s partnerjem Aljažem Žvikartom, profesorjem športne vzgoje ter trenerjem plavanja in smučanja.
Njune pestre pedagoške izkušnje so ju izučile, da je najpomembnejši učni načrt – življenje samo.

Vsi smo otroci narave

Njihov slogan »Vsi smo otroci narave« ni naključen. Z njim želijo spomniti, da je stik z naravo naša prvinska potreba – tako otrok kot odraslih. Narava nas umiri, oživi, uči in zdravi. Verjamemo, da otroci danes – bolj kot kadarkoli prej – potrebujejo naravo,« je prepričana Janja. »Vsak, ki je v zadnjih letih delal z otroki, je morda opazil porast čustveno-vedenjskih težav. Menim, da vzrok ni le v prekomerni uporabi ekranov, ampak predvsem v sodobnem načinu življenja, ki otrokom ponuja premalo svobode, samostojnosti, brezskrbnosti in prostega časa. Otrokom manjka prostor, v katerem bi lahko preprosto bili – otroci. Raziskovali, se igrali in delovali v svojem ritmu.«
Vranjekovo družino že od nekdaj definira ljubezen do narave, rastlin in živali. Življenje na njihovi domačiji je zasnovano v sožitju z naravo, zato tudi Janja in Aljaž verjameta, da lahko skozi izkustvo pristnega sonaravnega načina življenja, stika z živalmi, rastlinami in ritmom letnih časov vzgojita novo generacijo, ki se zaveda pomena trajnostnega in sonaravnega načina življenja. Generacijo, ki zna spoštovati naravne vire, razume pomen skrbi za okolje in čuti odgovornost do sveta, v katerem živimo.