Bliža se mali srpan, sedmi mesec v Gregorijanskem koledarju, ki šteje 31 dni. Poznan je kot najtoplejši mesec na severni in najhladnejši na južni zemeljski polobli. Ime je dobil po Juliju Cezarju, ki pa ni bil zgolj rimski vojskovodja, pač pa je zaslužen za julijanski koledar, ki je v Evropi obveljal več kot 1500 let. Od takrat naprej ima leto 12 mesecev. 

Vremenske modrosti iz stare pratike 

Star slovenski pregovor pravi, če je tega meseca presuho, ostane grozdje drobno in ako je drugi dan julija lepo, še štirideset dni bo tako.
Četrtega v mesecu goduje sveti Urh, zavetnik vinogradnikov, ribičev in tkalcev. Prijel se ga je pregovor, da ako do takrat slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. Na praznik svetega Cirila in Metoda, 7. julija pa pratika pravi takole: Če takrat dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. Če pa je Aleš sedemnajstega suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Če tri dni za njim, 20. julija, na Marjeto dež lije, seno na travniku zgnije. Sveta Marjeta namreč grom in strelo obeta.
V juliju, natančneje 25., goduje Jakob. In če je ta lep, bo božič mrzel, a obilna jesen, to je znano vsem ljudem. 
O malem srpanu je že davno nazaj pisal tudi Valentin Vodnik. Povedal je, da se v teh »konjskih dnevih« nabere ogromno dela, kot so košnja, žetev, oranje, setev in okopavanje poljščin ter zelišč. Poudaril je, da moramo biti v tem času še posebno pozorni na živino. Prašičem je treba preprečiti, da bi jedli lan, konje in krave moramo zavarovati pred vročino, perutnino pa pred jastrebi in dihurji. Prav tako nas opozarja tudi na pravilno prehrano.

Bodo pasji zares pasji? 

V drugi polovici julija se začenjajo pasji dnevi. Trajajo od 23. julija do 23. avgusta. Danes so splošno znani kot najbolj vroči dnevi poletja. Pravijo, da kakšno vreme bo prvi pasji dan, takšno bo vse do 23. avgusta. Če pasji dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu odvzemo. Če so pasji dnevi mrzli in deževni, viničarji bodo revni.

V vinograde prihajajo klopotci 

Od 24. julija naprej se po vinogradih začne postavljanje klopotcev. Klopotec ni samo praktična naprava – postal je tudi simbol vinogradništva in del slovenske kulturne dediščine. Pogosto je okrašen, ponekod pa prirejajo tudi praznike ob njegovi postavitvi.  Iz vinogradov preganja škorce in druge ptiče, ki radi kljuvajo grozdje. V marsikaterem kraju je običaj postavljanja klopotca prerasel v veselico in praznovanje.

Sivka – mati eteričnih olj 

Mesec julij je prav tako znan kot mesec sivke. Sivka je dostikrat znana kot mati eteričnih olj. Prav tako vzpostavlja psihofizično ravnovesje, znana pa je povsem po svojem aromatičnem vonju. Ima še ogromno drugih pozitivnih zdravilnih učinkov. Znana je kot analgetik, antidepresiv, antiseptik, obnavlja kožo ... 

Čebelarji točijo med  

V začetku julija je poletna paša čebel na kostanju in čeprav ponekod donos ni največji, se bodo čebele na njej najbolje pripravile na daljšo julijsko brezpašno dobo. V kolikor pa kostanj dobro zamedi, čebelarje čaka točenje. Čebelar v juliju poleg pregledovanja in točenja medu opravlja zamenjavo matic. Dandanes morajo čebelarji redno obnavljati čebelje družine. To lahko naredijo na različne načine, med katerimi je eden izmed uporabnejših priprava ometencev, tj. umetnih rojev iz suhih čebel. Ta način je zelo uporaben predvsem pri čebelarjenju v panjih z omejeno prostornino, saj z odvzemom presežka čebel razbremeni osnovno čebeljo družino. 

Gredice nikoli ne smejo ostati prazne 

Vrtnarski zagon v poletnih dneh malce upade. Nastopil je čas dopustov, vročine, plevel »pritisne«, mame in babice že ponujajo viške pridelkov iz vrtov, v trgovinah je obilje hrane in naenkrat je zelenjave preveč. Obilje! Modri vrtičkarji pa morajo ravno zdaj že razmišljati o jesenskih pridelkih in o pripravi ozimnice. Najvažnejše opravilo je gotovo redno namakanje. Ne smemo dovoliti, da se zemlja na vrtu preveč izsuši, zato uporabimo zastirke in z namakanjem začnimo pravi čas.
Gredice nikoli ne smejo ostati prazne. Plodovke – paradižniki, paprike, kumare, bučke – pa tudi druge rastline, na primer grah in fižol, bodo obrodile izdatneje in dlje, če bomo plodove sproti pobirali, zato vsako jutro preglejmo svoje gredice in poberimo zrele plodove. Julija je čas tudi za pobiranje špinače – surovo lahko uživamo v svežih poletnih solatah, lahko pa jo poparimo, sesekljamo in zamrznemo za zimske omake, juhe in priloge. Na naših vrtovih dišijo tudi zelišča, katera pobiramo zjutraj z zato namenjenimi škarjicami, da rastlin ne poškodujemo. 
Druga polovica julija je primeren čas za sajenje in sejanje jesenske zelenjave, predvsem solatnic, ki nas bodo razveseljevale vse do zime. V tem času na vrt posadimo sadike zelja, ohrovta in zelene. To zelenjavo bomo, če jo bomo pravilno zaščitili, lahko pobirali dolgo v jesen. V juliju še vedno sejemo korenček, nizek fižol, rdečo peso in radič, na začetku meseca pa še endivijo in letne solate.

Pridelujmo domača semena 

Če bomo na svojih gredah letos vzgojili še posebej slastne paradižnike ali solato, premislimo o shranjevanju semena. Za pobiranje semena solate moramo pustiti, da ta zacveti, seme iz paradižnika pa poberemo iz zrelega, velikega plodu. Da semena ne bi zgnila, z njih odstranimo čim več sluzi, ki jih obdaja in jih osušimo na pivniku ali na nekaj plasteh kuhinjske papirnate brisače.  Naše najljubše sorte zelenjave bodo tako na našem vrtu tudi naslednje poletje.