Prehranska industrija je eden ključnih dejavnikov ekološkega dolga – porablja ogromne količine vode, zemlje in energije, ob tem pa podnebne spremembe že vplivajo na oskrbo s hrano, stroške pridelave in kakovost živil. Ekološki dolg je simboličen datum. Na ta dan presežemo zmožnosti Zemlje, da v enem letu nadomesti vse naravne vire, ki jih porabimo. Po tem dnevu živimo preko naravnih meja planeta – izposojamo si vodo, les, hrano in tla in predvsem vplivamo na podnebno stabilnost prihodnjih generacij.
Slovenija je letos dan ekološkega dolga dosegla že 8. aprila, kar pomeni, da smo porabili vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Od tega dne dalje živimo na ekološki kredit – izčrpavamo vire prihodnosti, kar ogroža okolje, zdravje, prehransko varnost in stabilnost družbe.
Gre za vprašanje kakovosti življenja
Direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO) Tomaž Gorenc opozarja, da gre za bistveno več kot okoljski problem – gre za vprašanje kakovosti življenja. Zaskrbljujoče je, da kljub vse hujšim posledicam podnebnih sprememb javna razprava pogosto ostaja ujeta v druge teme, kot so povečanje vojaških izdatkov, namesto da bi spodbujali sistemske spremembe v smeri trajnosti.
Prehranska industrija je eden ključnih dejavnikov ekološkega dolga – porablja ogromne količine vode, zemlje in energije, ob tem pa podnebne spremembe že vplivajo na oskrbo s hrano, stroške pridelave in kakovost živil.
Posebna vloga mladih
Posebno vlogo imajo pri tem mladi. Po besedah Karin Križman iz Mladinske zveze Brez izgovora jim znanje omogoča občutek odgovornosti in priložnost, da vplivajo na spremembe. Projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, ki ga izvajata Mladinska zveza Brez izgovora in Zveza slovenske podeželske mladine, mlade aktivno vključuje v oblikovanje rešitev za trajnostno kmetijstvo. Le s povezovanjem sistemskih politik z lokalnimi dejanji lahko zgradimo prehransko varno, pravično in okoljsko vzdržno prihodnost.
Kaj lahko naredimo – kot država, skupnost, posamezniki?
Energetska učinkovitost – Po podatkih NEPN (Nacionalni energetski in podnebni načrt) si je Slovenija zadala cilj zmanjšati končno rabo energije na največ 54,9 TWh do leta 2030, a brez ukrepov to ni dosegljivo. Prenova stavb, toplotne črpalke, LED osvetlitev, izolacija – vse to so ukrepi, ki lahko znižajo porabo energije do 50 %.
Samooskrba s hrano – Podpora lokalnim kmetom in kratkim verigam pomeni manj prevoza, boljšo kakovost hrane in večjo prehransko varnost.
Zeleni promet – Več vlaganj v javni prevoz, varne kolesarske poti, souporabo avtomobilov in e-mobilnost – vse to so poti, ki lahko pomembno znižajo emisije v prometu.
Zmanjšanje zavržene hrane in odpadkov – Z boljšim načrtovanjem nakupov, domačo kompostarno, ponovno uporabo in ločevanjem odpadkov lahko vsak posameznik znatno zmanjša svoj ekološki odtis.
Globalni dan ekološkega dolga je bil lani že 1. avgusta, torej je svetovna populacija v vsega sedmih mesecih »pokurila« letni proračun planeta. Slovenija pa je bila še hitrejša – že 25. aprila smo prebili svoj naravni proračun za leto 2025. Letos smo ta dan zaradi spremenjenje metodologije, ne zaradi večje porabe, dosegli že 8. aprila, a bi ob nespremenjeni metodologiji ostal na 25. aprilu. Po podatkih Global Footprint Network bi za slovenski življenjski slog potrebovali 3,4 planeta Zemlja, če bi vsi živeli tako kot mi.
Kaj žene Slovenijo v ekološki minus?
Glavni razlogi za tako zgodnji ekološki dolg Slovenije vključujejo prekomerno rabo energije, visoka stopnja avtomobilizma, uvoz hrane in potrošniški slog ter odpadki in poraba virov.
Prekomerna raba energije – V Sloveniji gospodinjstva porabijo največ energije za ogrevanje prostorov (več kot 60 %) in toplo vodo. Številne stavbe so slabo izolirane, še vedno so v uporabi neučinkoviti kurilni sistemi. Veliko gospodinjstev uporablja plin, kurilno olje ali celo drva brez filtracije trdih delcev.
Visoka stopnja avtomobilizma – Slovenci smo zelo motorizirani – imamo skoraj 550 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar nas uvršča nad povprečje EU. Promet je eden največjih virov emisij CO₂, zlasti v urbanih središčih.
Uvoz hrane in potrošniški slog – Kljub rodovitni zemlji uvozimo več kot polovico hrane – tudi sadje, zelenjavo, meso. Uvoz hrane prinaša ogljični odtis, poleg tega pa zavržemo ogromno hrane: povprečno in Slovencu vsako leto v smeti konča okoli 68 kg hrane.
Odpadki in poraba virov – Slovenija ustvari več kot 500 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, večina embalaže pa še vedno konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Potrošniški način življenja ustvarja večjo potrebo po naravnih virih, rabi prostora, transportu in energiji.
Posledice: več kot le številka – Življenje prek planetarnih zmožnosti ima oprijemljive posledice. Med njimi so podnebne spremembe, zaradi česar Slovenija beleži vse več ekstremnih vremenskih pojavov – vročinski valovi, suše, neurja, poplave. Posledica so tudi izguba biotske raznovrstnosti, kar pomeni izumiranje opraševalcev in onesnaženje rek ogrožata celoten ekosistem. Hkrati je ena od posledic naraščajoče cene energentov; omejeni viri namreč pomenijo dražjo energijo, kar povečuje energetsko revščino.
Slovenske dobre prakse in priložnosti
Eko sklad že več kot desetletje ponuja subvencije za energetske prenove in okolju prijazne naprave. Sončne elektrarne postajajo cenovno dostopne: lani smo dosegli več kot 1.100 MW nameščenih zmogljivosti – to je že 10 % domače proizvodnje elektrike. Trajnostna gradnja in pametne stavbe so v porastu. Stavbe prihodnosti niso le energetsko varčne, ampak tudi odporne, zelene in povezane z obnovljivimi viri.
Učimo se iz dolga, ne ponavljajmo napak
Ekološki dolg ni le opozorilo narave, temveč tudi priložnost, da ustvarimo pravičnejši, bolj zdrav in trajnosten svet. Slovenija lahko s svojo majhnostjo in inovativnostjo postane zgled: imamo znanje, vire in predvsem motivacijo – saj gre za našo prihodnost.
Če se bomo odločali za trajnostne rešitve, bomo vsi skupaj prispevali k temu, da dan ekološkega dolga vsako leto pride pozneje.
🔲
