Narava nam vsak dan podarja svoje bogastvo, a brez pridnih čebel in drugih opraševalcev bi svet izgledal povsem drugače. Prav zato je sajenje medovitih rastlin ena najpomembnejših potez, ki jih lahko naredimo za njih – in posledično tudi zase! V marcu je v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije potekalo po državi razdeljevanje sadik medovitih dreves na 13 lokacijah, na katerih so občine prejele in nato posadile sadike jablane in lipe v okviru projekta »Dan sajenja medovitih rastlin«. Še je čas, da eno posadite tudi vi!

Zelišča, privlačna tudi za čebele

Medovite rastline lahko sejemo in sadimo praktično kjerkoli na vrtu, tako v pridelovalnem delu kot okrasnem delu naše zelene parcele. Med take rastline lahko uvrstimo nekatera drevesa, grmičke, trajnice, zelišča in tudi vrtnine. Ene najbolj uporabnih rastlin na vrtu so medovita zelišča in dišavnice, saj jih lahko sadimo praktično kjerkoli, dobro se kombinirajo tako z vrtninami kot okrasnimi rastlinami, velikokrat pa si jih privoščimo tudi v posodah kot del okrasne ali uporabne zasaditve.
Navadni koper – zraste do 1 m, odlično se obnese ob kumarah, saj izboljšuje njihov okus. Socvetja so kobulasta. Potrebuje humusna dobro odcedna tla.
Navadni pelin – je visoka zelnata trajnica s srebrnimi listi in močnim izrazitim vonjem. Zelo koristen je za odganjanje škodljivcev. Je vetrocvetka in daje predvsem cvetni prah. Za gojenje je nezahteven, potrebuje sončno lego.
Navadni boreč – enoletnica, ki se razmnožuje s semenom. Zanimiva rastlina s cvetovi v modri barvi. Listi in steblo so poraščeni z iglicami in bodejo. Je bujna rastlina, ki se najbolje počuti nekje v samotnem kotičku.
Navadna dobra misel, origano – vsestransko uporabno zelišče, ki cveti junija in julija pa vse do septembra. Uspeva na sončnih legah, glede vlage ni zahtevno. Poleg tega, da dobro medi, je zanimiv tudi kot okrasna rastlina na balkonih ali posameznih atraktivnih saditvah.
Navadna kumina – je dvoletna rastlina, ki jo precej uporabljamo na vrtu. Kobulasta socvetja so zanimiva popestritev različnih zasaditev, tako zeliščnega kot okrasnega vrta. Kumino posadimo v tla, ki smo jih prej pognojili. Je vetrocvetka in daje večje količine cvetnega prahu.
Meta – zelo uporabna rastlina tudi v mešanih posevkih vrtnin, saj zanesljivo odganja škodljivce. Ima rahlo dlakave liste močnega vonja. Priporočljivo jo je saditi skupaj s posodo, saj se drugače preveč razraste. Cveti v beli barvi, daje nektar in cvetni prah.
Bazilika – odlična popestritev tako zelenjavnega kot okrasnega vrta. Sadimo jo poleg paradižnika in na gredico s trajnicami ali vrtnicami. Listi so gladki bleščeči in svetlo zeleni, nekatere sorte pa so rdeče. Cveti v juliju in močno privablja čebele. Potrebuje dobra humusna tla, pognojena s kvalitetnim organskim gnojilom.
Rožmarin – zimzelena in na mraz občutljiva grmovnica, ki raste v toplejših krajih na prostem, pri nas pa jo gojimo v posodah. Cveti po malem skozi celo leto in privablja čebele.
Žajbelj – Poznamo zelo številne sorte žajblja, tako samoniklega kot okrasnega. Vse sorte se odlično obnesejo v zelenjavnem, zeliščnem in okrasnem vrtu, odganjajo škodljivce in so močno medovite.
Kraški šetraj – uspeva samoniklo na Krasu, kot okrasna rastlina pa se sadi tudi drugod. Spada tudi med zdravilna zelišča in je trajnica.
Navadni gabez – spada med zdravilna zelišča, veliko pa se uporablja tudi kot gnojilna prevrelka za rastline. Je medovita rastlina z lepimi vijoličnimi cvetovi.
Materina dušica – dišavnica, ki se zelo dobro obnese tudi kot obroba okrasnih gredic. Cveti rožnato in močno privlači čebele.
Drobnjak – je razširjen povsod po svetu, predvsem zaradi široke uporabe v kulinariki. Vrtnarji ga radi sadijo ob robovih cvetličnih gred, saj po eni strani odganja škodljive insekte, po drugi pa so drobnjakovi cvetovi izredno privlačni za čebele. Razmnožujemo ga z delitvijo in s semeni.
Hermelika – okrasna zelnata trajnica zraste do 50 cm visoko. Bogato cveti od avgusta do septembra. Raste na vseh vrstah tal, tudi revnih. Prenese zelo nizke zimske temperature, tudi sušo. Po cvetenju jo lahko porežemo, da ohranimo obliko, suha stebla in cvetove pa lahko pustimo tudi za okras.
Ameriški slamnik – 70 do120 cm visoka trajnica. Cveti od julija pa vse do oktobra. Poleg čebel privlači tudi metulje in ptice. Potrebuje z organskimi snovmi bogata tla. Najbolje uspeva na dobro osončenih legah, prenese pa tudi delno zasenčenost. Najbolj primerna so vlažna tla, vendar preživi tudi kratkotrajna sušna obdobja. Redno jo zalivamo in gnojimo. Spomladi jo porežemo do tal.

Sajenje medovitih zelišč

Medovita zelišča lahko sadimo v mešanih posevkih med vrtnine, odlično pa se obnesejo tudi kot del okrasnega vrta. Zlasti bazilika, žajbelj in materina dušica so prava dišeča popestritev na okrasnem vrtu, pa najsi bo to med vrtnicami, na gredicah s trajnicami ali kot del okrasnih zasaditev v posodah.

To so večinoma skromne rastline, dovolj je, da zemljo pred sajenjem pognojimo s polovično količino kvalitetnega organskega gnojila v obliki pelet, drugače pa ne potrebujejo dodatne oskrbe. Sadike sadimo večinoma v maju, ko preneha nevarnost pozebe. Previdno jih izlončimo in posadimo na naprej predvidena mesta. Po sajenju zalijemo. Pri gnojenju se zelišča mirno prilagajajo sosednjim rastlinam.
Pri zasaditvi je treba upoštevati različne višine in širine rastlin, zato se je pred zasaditvijo smiselno pozanimati, kakšna bo oblika rastline čez nekaj let, ko bo dosegla svojo polno razrast. Pri zasaditvi upoštevamo, da nižje rastline sadimo spredaj, višje pa zadaj, torej stopničasto.

Kadar je zasaditev vidna z vseh strani, pa lahko na gredi uredimo piramidno zasaditev. Za hrbtenico zasaditve izberemo grmovnice, ki skozi vse leto prispevajo k atraktivnosti zasaditve (cvet, listi, veje). Med grmovnice zasadimo trajnice, ki zapolnijo vmesne prostore med njimi. Pri tem pazimo, da sadimo trajnice, ki zrastejo nižje, kot je predvidena končna višina grmovnice, saj le te rastejo počasneje kot trajnice in jih zato lahko trajnice hitro prerastejo in zatrejo v rasti.

Medovita zelišča lahko sadimo tudi v posode ob okrasne rastline, saj tudi tu pomagajo k lepši kombinaciji, opraševanju in zdravju rastlin. Število rastlin prilagajamo velikosti lonca.