Naša najvišja gora, naš ponos in naš simbol – Triglav. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Tri-glav se najverjetneje nanaša na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja, malo verjetno pa je, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Z 2864 metri nadmorske višine je najvišji vrh Slovenije in Julijskih Alp. Ta očak je simbol slovenskega naroda, ki je upodobljen tudi na naši zastavi.

Prvi vzponi in prva poroka

Prvi vzpon na Triglav se je zgodil 26. avgusta leta 1778 na pobudo barona Žige Zoisa. Kot prvi so na Triglav stopili štirje domačini iz Bohinja: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, ki je vodil odpravo. Spomenik štirim srčnim možem, ki so prvi osvojili Triglav, stoji v Ribčevem Lazu v Bohinju. Izdelal ga je Stojan Batič, postavili pa so ga ob 200. obletnici prvega pristopa na Triglav. Eden izmed prvopristopnikov nam kaže vrh našega očaka.
Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila 20-letna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica Vodnikovega doma na Velem Polju. Leta 1900 je bila v Kapeli Marije Snežne na Kredarici organizirana prva poroka.

Jakob Aljaž – zaslužen, da je Triglav ostal slovenski  

Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji, nahaja se na vrhu Triglava, na višini 2864 metrov. V primeru nevihte lahko v njem vedri do 5 ljudi. Postavil ga je Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem, ki je bil ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva. Za 1 goldinar je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m2) in na njem zgradil stolp. Stolp so postavili v petih urah, 7. avgusta leta 1895. Zaradi obnove je bil 7. septembra leta 2018 prvič demontiran z vrha in s helikopterjem prepeljan v dolino, nato pa je bil 3. oktobra istega leta obnovljen ponovno nameščen na svoje mesto. Zaščiten je kot kulturni spomenik in skupaj z vrhom predstavlja najprepoznavnejši simbol slovenstva. Danes je v državni lasti, upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana-Matica, spada pa pod Občino Bovec.

Triglav usoden za mnoga letala

Triglav z okolico je bil usoden za mnoga letala. Posmrtne ostanke in razbitine zadnje nesreče v megli je na ledeniku našel vremenski opazovalec Nejc. Danes helikopterji priletijo do višine Kredarice tudi s 1.000 kg tovora.  Prva leta (po letu 1952) so vremenske podatke meteorologi s Kredarice pošiljali v Ljubljano s pomočjo Morsejeve abecede (telegrafija).

Najstarejša obiskovalka Triglava je bila stara 92 let

V Triglavskem domu obstaja Zlata knjiga, kamor svoje vtise ob prihodu lahko vpišejo vsi planinci, starejši od 70 let.  Najstarejša planinka, ki je brez pomoči drugih prišla na Kredarico, je bila stara 92 let. Spremljala sta jo 72 let stara hči in vnukinja. Njen podpis z vtisi hranijo v Zlati knjigi.

Česa o Triglavu še ne vemo?

• Največja višina snega, 7 metrov, je bila izmerjena v aprilu leta 2000. Pod snegom sta bili tako depandansa kot kapelica.
• V enem koledarskem letu se je največkrat (366-krat) povzpel na Triglav Mojstrančan Franjo Potočnik. Vrh je včasih obiskal tudi 2-krat v enem dnevu in ima pri 67 letih že čez 600 vzponov.
• Najtežji tovor (205 kg) je na Kredarico na svojem sedlu prinesel konj z imenom ‘Pram’.
• Največ časa (več kot 7.000 dni) je na Kredarici preživel vremenski opazovalec Janko Rekar.
• Najvišje stalno delovno mesto v Sloveniji imajo vremenski opazovalci na Kredarici (2515m).
• Ali veste, da je bil največji obisk Triglava in Triglavskega doma ob blagoslovitvi kapele s 6.000 planinci? Tedaj je bila strnjena kolona ljudi od Kredarice do vrha Triglava.

Slovenci se na Triglav povzpnemo večinoma konec tedna, največkrat v avgustu, zato v teh dneh nastane nepopisna gneča. Tujce pa večinoma srečujemo med tednom, zato nimajo težav z gnečo na poti in s prenočiščem.

Triglavski dom ima naravno zaklonišče: 20 m pod njim se nahaja Ivačičeva jama z ledenim jezerom in kapniki. Povprečna letna temperatura na Kredarici se je v zadnjih letih dvignila za 2°C.

V Triglavskem narodnem parku so razmišljali, da bi smučanje prepovedali, a je za to pred tem poskrbela narava, ker se je ledenik zaradi ogrevanja zraka močno zmanjšal. Pred 20 leti se je še v avgustu na Triglavskem ledeniku lahko smučalo.

Za vetrove na Kredarici je povsem običajno, da posamezni sunki dosegajo hitrosti čez 200 kilometrov na uro. Pri hitrosti vetra 100 kilometrov na uro in -25 stopinjah C imamo občutek mraza -75°C.

Triglavski narodni park je edini v Sloveniji

Park zajema večji del Julijskih Alp in je največje zavarovano območje v Sloveniji. Razdeljen je na tri varstvena območja, pri čemer za prvi, najožji dve, veljajo strožja pravila obnašanja kot v tretjem, zunanjem območju, ki je tudi bolj poseljeno. Simbioza prebivalcev in parka se kaže na različnih področjih. Park je del biosfernega območja Julijske Alpe, prvega slovenskega biosfernega območja v Unescovi družini.
Prečudoviti gorski svet Triglavskega narodnega parka ne slovi le po naravnih lepotah, temveč nosi pisano bogastvo ljudskih mitov in legend, ki odkrivajo dušo človekovega odnosa do gorskega sveta in naravnih pojavov v njem.