Izvirno mu pravimo veliki traven, ime maj pa je dobil po rimski boginji Maji. Poleg nje je povezan tudi s Floro, boginjo rož in pomladi. Že od nekdaj velja za mesec, poln življenjskih sil. V mnogih deželah, tudi pri nas, v maju postavljajo mlaje, ki ponazarjajo pradavna drevesa, simbole rodovitnosti in življenjske rasti. Maja pa praznuje tudi Sonce.

Florjanovo – praznik gasilcev

Svetega Florijana so si gasilci izbrali za svojega zavetnika. »Sicer pa so šege za florjanovo povezane z ognjem, bodisi da se na ta dan ne sme kuriti ali pa nasprotno, da je treba obredno prižgati ogenj na ognjišču, ki ga mladi fantje potem raznesejo po vaseh od hiše do hiše,« je zapisano v knjigi Leto svetnikov.
Še danes na mnogih stavbah vidimo podobo tega rimskega častnika s čelado ali zastavo in vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo. Njegov kip ali slika krasi tudi pročelje marsikaterega gasilskega doma. Sveti Florijan (ali Cvetko), ki goduje 4. maja, je zavetnik proti požarom in povodnji. Njegovo čaščenje se je razširilo po vsem svetu. Pri Linzu je bil ustanovljen sloveč samostan St. Florian, Dunaj pa ga časti kot svojega zavetnika.

Čeprav je ta svetnik zelo priljubljen, tega ne moremo reči za njegovo ime, ki je na naših tleh precej redko. V Sloveniji imamo namreč zgolj 406 prebivalcev z imenom Florijan. Nenavadna in redka je tudi ženska različica tega imena – Florijana. Z njim se lahko ponaša zgolj 83 Slovenk, po letu 1970 pa je to žensko ime praktično izginilo. Največ žensk s tem imenom (26) danes živi v goriški regiji.

Pobiranje jajc – test fantovske zrelosti

Na Koroškem in Štajerskem so fantje na florjanovo hodili po vasi in z blagoslovljenimi trskami prižigali ogenj na ognjišču. Za plačilo so dobili različna darila, jajca, mast in klobase. V Šmartnem ob Paki, Ravnah pri Šoštanju, Skornem in drugih okoliških krajih ter seveda v Florjanu pa je še vedno živa tradicija pobiranja jajc na predvečer praznika. Pri tem je nekdaj veljalo strogo pravilo o zrelosti fanta, saj se je pobiranja lahko udeležil le tisti, ki je bil sprejet v fantovsko družbo. Jajca fantje pobirajo še danes, kaj zapojejo, nato pa pripravijo veselico, imenovano jajčarija.
Na sv. Florijana je dobro posaditi tudi fižol. Pregovor pravi: »Saditi fižol na Florijana je dovolj zarana.«

Mesec šmarnic

Maj je povezan z naravo, ki se je po aprilskem deževju že prebudila in vse brsti, cveti in dehti v pisanih barvah. Je tudi mesec, ko cvetijo šmarnice. Šmarnica ali solzica je bila že pri starogermanskih plemenih posvečena boginji ljubezni, plodnosti in pomladi. Katoliška cerkev je maj posvetila v čast Mariji. Ime šmarnica ali ljudsko gospejine solzice v različnih jezikih nakazuje, da je simbol Marijine žalosti in bolečine ob sinovi smrti. Bela barva simbolizira Marijino deviškost, omamni vonj pa sladkost njene ljubezni. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov kažejo na našo rahločutnost in občutljivost za lepoto šmarnic. Nekatere med njimi odlikuje tudi nežna skromnost. Morda je to razlog, da o šmarnici ne pišejo ne grški ne rimski pisci.

Prihajajo ledeni možje in »uscana« Zofka

Sredi maja nas obiščejo ledeni možje: Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo od 12. do 14. maja, dan kasneje, 15. maja, jim sledi sveta Zofija, ki je po ljudski modrosti rada deževna. Če se Pankracij (12. maj) na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga. Če je maja lepo, je dobro za kruh in seno. To je nekaj majniških pregovorov. Dobro si je zapomniti, kakšno bo vreme na sv. Urbana, 25. maja, saj to napoveduje vroče ali mokro poletje. Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče.

20. maja je svetovni dan čebel

Slovenija je v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice OZN 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in 20. maj razglasile za svetovni dan čebel.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, saj zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine in lakote ter ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti. Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos podelilo peto nagrado zlata čebela. Odbor za podeljevanje nagrade je za dosežke na področju ohranjanja čebel in divjih opraševalcev prejel šest predlogov iz petih držav. S podeljevanjem nagrade Slovenija utrjuje sloves čebelarske, zelene in biotsko raznolike dežele, ki spodbuja napore za prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo in varovanje okolja tako doma kot v mednarodni skupnosti. Republika Slovenija s svetovnim dnevom čebel in podeljevanjem nagrade zlata čebela skrbi za prenos znanja in tehnologije ter utrditev prepoznavnosti Slovenije v svetu kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države. Dobitnik priznanja bo znan prav 20. maja.

28. maj – dan, ko praznuje sonce

Sonce, nam najbližja zvezda, oddaljena 150 milijonov kilometrov, blagodejno vpliva na ves živi svet. Brez njega si življenja na Zemlji v takšni obliki, kot ga poznamo zdaj, ne moremo predstavljati. Sonce je vrteča se krogla žarečih plinov, pretežno sestavljena iz vodika in helija. Sončeva površina ni gladka, ampak je zelo podobna brbotajočemu kotlu žarečih plinov. Sredica Sonca ima okrog 15 milijonov stopinj Celzija, površje pa dosega temperature okrog 5.500 stopinj Celzija. Sonce je staro okrog 4,5 milijarde let, prav toliko kot naše Osončje. Od nastanka je porabilo okrog 50 % vodika. Znanstveniki predvidevajo, da bo sijalo enako kot doslej še naslednjih 5 milijard let. Sonce je vir življenja na Zemlji, njegova svetloba in toplota pa nas napolnjujeta z energijo, vitalnostjo in dobrim počutjem.

Smaragd – simbol ljubezni in uspeha

Če verjamete v moč kristalnih kamnov, je kamen maja smaragd, ki je simbol ljubezni in uspeha. Čeprav je maj poln dobrih lastnosti, je včasih glede porok veljal kot slab mesec. Če si se poročil v maju, naj bi to prinašalo nesrečo v zakonu. Ob koncu pa še zanimivo dejstvo iz Velike Britanije, kjer je maj državni mesec nasmeška. Nič ne bi bilo narobe, če bi praznik prenesli tudi k nam.