Čeprav so visoke grede na vrtovih, terasah in balkonih vedno bolj pogoste, pa se o njihovi uporabi še vedno poraja veliko vprašanj. Za vas smo zbrali nekaj najbolj tipičnih napak, ki jih delamo pri vrtnarjenju na visokih gredah, predvsem zato, da se jim boste lahko letos izognili in si prihranili veliko slabe volje.

Napačna lega

Visoke grede nam dajejo možnost, da v okolici našega doma za rast rastlin izkoristimo res najboljše razmere. Ker nismo vezani na z zemljo pokrito površino, jih lahko postavimo skoraj kjerkoli, če le imamo ravno podlago. Marsikdo se glede pravega mesta namesto z vidika praktičnosti odloča na podlagi videza, ki ga na svojem vrtu ali na terasi želi doseči. To je lahko kritična napaka, zaradi katere naše rastline bodisi nikoli ne bodo take, kot bi si želeli, bodisi bomo morali svoj izbor rastlin močno omejiti na tiste, ki jim bodo ustrezale ne ravno najbolj idealne razmere.
Za uspešno in bujno rast večina rastlin, še posebno pa zelenjadnic, potrebuje veliko svetlobe in toplote. Pravilo prek prsta je vsaj šest do osem ur direktnega sonca na dan. Ko se tako odločamo o tem, kam bi postavili visoko gredo, naj bo v prvi vrsti naš motiv tja, kjer je največ sonca.
V vsakem primeru je najbolj zanesljiva možnost ta, da visoke grede postavite na južno stran vaše hiše, izogibajte pa se severni, saj bodo tam stene metale trdoživo senco in kradle sončne žarke vašim rastlinam. Pazimo tudi, da grede ne postavljamo pod drevo, nadstrešek ali drug višji objekt.

Neprimerna velikost

Vsi si želimo imeti čim več prostora za vzgojo rastlin, in to nas lahko spravi v skušnjavo, da bi izbrali čim bolj prostorno ogrodje naše visoke grede. A previdno – ena od največjih prednosti visokih gred je, da rastline lahko dosežemo preprosto z vseh strani, in je tako vrtnarjenje v visokih gredah močno poenostavljeno. Seveda pa ni tako, če izberemo ogrodje, ki je preširoko in predolgo. V tem primeru se bomo morali nerodno stegovati in pretegovati, to pa nas bo oropalo veselja, ki nam ga omogoča prava velikost visoke grede.
Najbolj primerna širina je 1,2 m, saj nam to omogoča, da z ene in druge strani zelo preprosto dosežemo vsak kotiček na gredi s preprostim iztegom roke. Če kakšnega dela ne dosežemo, se sprehodimo na drugo stran grede in želeno »podelamo« z druge strani.

Napačen material za ogrodje

Ker so visoke grede izpostavljene najrazličnejšim vremenskim razmeram in zemljo v ogrodju ves čas močimo, je material, iz katerega so sestavljene, pod velikim pritiskom. Zaradi toplega videza navadno za visoke grede izbiramo les, ki pa je zaradi svoje trohljivosti še toliko bolj občutljiv material. Tako je res pomembno, da izberemo le najkakovostnejše vrste lesa, za katere je značilno, da prenesejo tudi bolj vlažne razmere, pri tem pa nas ne sme pretirano motiti, da je investicija v tak material navadno vsaj dvakrat višja kot v les nižje kakovosti. S postavljanjem visoke grede niti ni tako malo dela, zato si želimo, da bi jo uporabljali čim dlje časa. Vložek v pravo kakovost je tako vsekakor upravičen.
Marsikdo si visoko gredo izgradi tudi iz zidakov in celo iz siporeksa, ker gre v tem primeru navadno še za bolj trajno rešitev, pa je še toliko bolj pomembno, da dobro premislimo vse podrobnosti in poskrbimo za zaščito.

Neprimerna razdalja

Ko se enkrat navdušimo nad vrtnarjenjem v visokih gredah, največkrat ne bomo ostali le pri eni visoki gredi. Pri tem je ponovno treba paziti, da nismo preveč grabežljivi in si dovolimo, da med posameznimi visokimi gredami ostaja dovolj prostora za to, da se lahko enostavno gibljemo in po možnosti do gred pripeljemo tudi samokolnico. Če imate grede postavljene v vrste, naj bo razmik med njimi približno en meter, prav zato, da boste imeli dovolj prostora tudi za samokolnico.

Napačna zemlja

Ena od najbolj kritičnih napak je zagotovo napačna izbira zemlje. Marsikdo misli, da je dovolj, da za visoko gredo naredi ogrodje, nato pa vanjo natrosi zemljo, ki jo nabere z okoliških njiv in polj. Kakšna škoda! Veliko pasti se skriva tudi pri ponudnikih, ki nam obljubljajo, da nam bodo dostavili visokokakovostno vrtno zemljo.
Izboru prave zemlje se res izplača nameniti veliko pozornosti, saj je zemlja tista, od katere je najbolj odvisno, kako uspešno bodo rastle naše rastline. Prednost visokih gred pa je prav ta, da imamo lahko glede tega, kakšno zemljo jim bomo namenili, popoln nadzor. Pri tem imejte vedno v mislih, da je najboljši vir hranil za naše rastline dober kompost. Pod kompostom nalagamo še organske materiale (ovčja volna, veje in vejice, odpadlo listje, karton, časopisni papir …), ki pomagajo zadrževati vodo in hkrati poskrbijo za primerno drenažo.

Brez načrta za zalivanje

Pomembna ovira, na katero bomo brez predhodnega premisleka hitro naleteli, je to, kako rastlinam zagotoviti dovolj vode. Visoke grede imajo velik volumen, in če se odločimo, da bomo zalivali z zalivalkami za vodo, lahko to hitro postane zelo utrujajoče delo. Bolje je, da do visokih gred potegnemo zalivalno cev, seveda pa moramo pred postavitvijo gred dobro premisliti, kako bomo zagotovili, da se cev ne bo zatikala za ogrodja in bomo z njo res lahko dosegli vsak kotiček tudi najbolj oddaljene visoke grede.

Brez zastirke

Na številne prednosti zastirke mnogi prevečkrat pozabljajo. Še posebno na visokih gredah, kjer je v resnici manj plevelov, pogosto dobimo občutek, da je zastirka povsem odveč. A to ni res. Z zastirko namreč ne zatiramo le plevelov, temveč je njen glavni namen pravzaprav ta, da varuje našo zemljo in tako pripomore k njeni kakovosti, hkrati pa pomaga pri zadrževanju vlage. Zastirka bi tako tudi na visokih gredah morala biti nasuta skoraj vse leto, pri tem pa ne pozabite, da ni dovolj le minimalno tanek sloj, temveč za pravi učinek potrebujemo vsaj nekaj centimetrov nasutega materiala (slama, kompost, miskant …).

Zapuščeno korito izven vrtnarske sezone

Visoke grede obožujemo, ko so polne rastlinja, ko pride jesen in se rastline začnejo poslavljati, pa vse prepogosto preprosto pozabimo nanje. Tako »gole« stojijo vso zimo, dokler spomladi ne dodamo nekaj komposta in ne zasadimo novih rastlin. Kot tudi pri klasičnih gredicah pa bi nam moral biti tudi v primeru visokih gred pomemben cilj, da kakovost zemlje iz leta v leto bogatimo. Tako mora biti ves čas zaščitena in če nič drugega, jo takrat, ko na njej ne rastejo rastline, zavarujmo vsaj z dovolj debelo plastjo organske zastirke. Zasadimo lahko tudi rastline za zeleni podor, ki bodo po tem, ko bodo dozorele, preprosto prekrile zemljo in jo obogatile s hranili.