Najdražja žoga

Najpomembnejša stvar za igro je seveda žoga, brez nje nogometa sploh ne bi mogli igrati. Žoge, kot jih poznamo danes, so zelo kvalitetne in izdelane iz vrhunskih materialov.

A kako je bilo včasih? Žoge so bile kar iz prašičjega mehurja, dokler ni Charles Goodyear leta 1855 izdelal prvo pravo nogometno žogo
iz vulkanizirane gume in takrat se je začel razvoj nogometnih žog v take, kot jih poznamo danes. Cene nogometnih žog, ki jih danes najdemo praktično skoraj v vsaki trgovini, so kar prijazne kupcem. Vas zanima, koliko je stala najdražja nogometna žoga na svetu?
Izdelana je bila med svetovnim prvenstvom v Južni Afriki leta 2010 iz 6.620 belih in 2.640 črnih diamantov in bila prodana za  vrtoglavih 2,5 milijona ameriških dolarjev. Večino žog, natančneje kar 75 %, izdelajo v Pakistanu.

Kateri so največji?

Za igro potrebujemo tudi primerno površino – nogometno igrišče ali stadion. Ti so različnih oblik in velikosti, a travnata podlaga je pravokotna, njena dolžina se giblje med 90 in 120 metrov, širina pa med 45 in 90 metrov. Okoli travnate površine so nameščene tribune za gledalce. Velikost stadiona se določa po številu gledalcev, ki jih ta lahko sprejme. Največji stadion po kapaciteti se nahaja v Severni Koreji, in sicer je to stadion 1. maja v Pjongjangu, ki sprejme neverjetnih 150 tisoč gledalcev.

V Evropi si je to lovoriko prislužil domači stadion enega najboljših evropskih klubov – FC Barcelone. To je Camp Nou, ki lahko sprejme malo manj kot 100 tisoč gledalcev, natančneje 99 tisoč 786.

Nogometaši maratonci

Za to, da nogometaši dosežejo najpomembnejši cilj igre – dati zadetek ali pa ga ne prejeti, morajo (med drugim) veliko preteči. Nogometaši na eno tekmo v 90 minutah rednega dela pretečejo povprečno med 8 in 16 kilometrov, kar v nekaj tekmah prinese dolžino
maratona. Ravno zaradi tega morajo biti nogometaši v izjemni fizični pripravljenosti in pripravljeni tudi na raznovrstne padce in udarce, ki jih pretrpijo med tekmo.