Ste na Florjana posadili fižol?
Florijana za svojega zavetnika. »Sicer pa so šege za florijanovo povezane z ognjem, bodisi da se na ta dan ne sme kuriti ali nasprotno, da je treba obredno prižgati ogenj na ognjišču, ki ga mladi fantje potem raznesejo po vaseh od hiše do hiše,« je zapisano v knjigi Leto svetnikov.
Še danes na mnogih stavbah vidimo podobo tega rimskega častnika s čelado ali zastavo in z vedrom v roki, s katerim gasi gorečo hišo. Njegov kip ali slika krasi tudi pročelje marsikaterega gasilskega doma. Sveti Florijan (ali Cvetko), ki goduje 4. maja, je zaveznik proti požarom in povodnji. Njegovo čaščenje se je razširilo po vsem svetu. Pri Linzu je bil ustanovljen slaven samostan St. Florian, Dunaj pa ga časti kot svojega zavetnika.
Čeprav je ta svetnik zelo priljubljen, tega ne moremo reči za njegovo ime, ki je na naših tleh precej redko. V Sloveniji imamo namreč zgolj 345 prebivalcev z imenom Florijan, le pet pa jih nosi ime Florijan Cvetko. Nenavadna in redka je tudi ženska različica tega imena – Florijana. Z njim se lahko ponaša zgolj 82 Slovenk, po letu 1970 pa je to žensko ime praktično izginilo. Največ žensk s tem imenom (30) danes živi v goriški regiji.
Na Koroškem in Štajerskem so fantje na Florjana hodili po vasi in z blagoslovljenimi trskami prižigali ogenj na ognjiščih. Za plačilo so dobili različna darila, jajca, mast in klobase. V Šmartnem ob Paki, Ravnah pri Šoštanju, Skornem in drugih okoliških krajih ter v Florjanu pa je še vedno živa tradicija pobiranja jajc na predvečer praznika. Pri tem je nekdaj veljalo strogo pravilo o ‘zrelosti’ fanta, saj se je pobiranja lahko udeležil le tisti, ki je bil sprejet v fantovsko družbo. Jajca fantje pobirajo še danes, ob tem kaj zapojejo, nato pa pripravijo veselico, imenovano jajčarija.
Na Florjana je dobro posaditi tudi fižol. Pregovor pravi: »Saditi fižol na Florjana je dovolj zarana.«
Mesec šmarnic
Maj je povezan z naravo, ki se je po aprilskem deževju že prebudila in vse brsti, cveti in dehti v pisanih cvetovih. Je tudi mesec, ko cvetijo šmarnice. Šmarnica ali solzica je bila že pri starogermanskih plemenih posvečena boginji ljubezni, plodnosti in pomladi. Katoliška cerkev je maj posvetila v čast Mariji. Ime šmarnica ali ljudsko gospejine solzice v različnih jezikih nakazuje, da je ta rastlina simbol Marijine žalosti in bolečine ob sinovi smrti. Bela barva simbolizira Marijino deviškost, omamni vonj pa sladkost njene ljubezni. Že zapisi in spomeniki iz najstarejših časov kažejo na našo rahločutnost in občutljivost za lepoto šmarnic. Nekatere med njimi odlikuje tudi nežna skromnost. Morda je to razlog, da o šmarnici ne pišejo ne grški ne rimski pisci.
Bodo ledeni možje res ledeni?
Sredi maja nas obiščejo ledeni možje: Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo od 12. do 14. maja, dan kasneje, 15. maja, pa jim sledi sveta Zofija, ki je po ljudski modrosti rada deževna.
Če se Pankracij (12. maj) na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Če je maja dosti dežja, v jeseni bo dosti blaga, še pravi eden izmed majniških pregovorov. Pretiranega dežja se gotovo ne veselijo čebelarji, saj imajo v maju največ dela. Z delom pa hitijo tudi čebele, saj je paša najbolj izdatna. Če je maja lepo, je dobro za kruh in seno. Dobro si je zapomniti, kakšno bo vreme na svetega Urbana, 25. maja, saj to napoveduje vroče ali mokro poletje. Če se Urbanu sonce zahoče, bo poletje suho in vroče.
Smaragd je kamen maja
Če verjamete v moč kristalnih kamnom, je kamen maja smaragd, ki je simbol ljubezni in uspeha. Čeprav je maj poln dobrih lastnosti, je včasih glede porok veljal kot slab mesec. Če si se poročil v maju, naj bi to prinašalo nesrečo v zakonu.
Ob koncu še zanimivo dejstvo iz Velike Britanije, kjer maj velja kot državni mesec nasmeška. Nič ne bi bilo narobe, če bi praznik prenesli tudi k nam.
