Nekoč samo en otok, danes pa območje najbolj razvejanih otokov na Jadranu, sestavljajo otoki Lošinj, Cres, Unije, Ilovik, Vele in Male Srakane ter Susak.

4000-letna zgodovina naselij

Najstarejša naselja na otokih (Lubenice, Osor, Beli) spominjajo na več kot 4000-letno zgodovino, rimsko mesto Osor pa je bilo sedež škofije v 9. stoletju. Lošinj je bil do sredine 13. stoletja skoraj nenaseljen in se je do 19. stoletja razvil v eno vodilnih regionalnih pomorskih sil, mesto Mali Lošinj pa za Trstom v drugo najpomembnejše pristanišče na Jadranu. Prebivalci Lošinja so bili cenjeni zaradi svoje spretnosti izdelave jadrnic, pa tudi kot najboljši jadralci v Sredozemlju.

Vse se je začelo v Velem selu

Kraj Veli Lošinj je le nekaj kilometrov oddaljen od glavnega, dominantnega mesta Mali Lošinj. Kljub temu, da ime kraja nakazuje, da je velik, je kar okrog šestkrat manjši od mesta Mali Lošinj. Od kod torej to ime? Ker je nastal prvi in je imel sprva več prebivalcev. Danes je nasprotno.

Malo mesto velikih imen

Med pomembnimi zgodovinskimi hišami v Velem Lošinju je tudi vila Wartsee (1855–86), nekdanja rezidenca avstrijskega nadvojvode Karla Stjepana (Karla Štefana), v kateri je danes bolnišnica. O avstrijskem nadvojvodi Karlu Štefanu lahko na strah TZ Lošinj preberemo: »Prišel je v tajnosti, v iskanju primernega kraja za gradnjo svojega poletnega posestva. Že na prvi pogled se je zaljubil v Veli Lošinj, kupil kapitansko hišo v mestnem pristanišču (Wartsee – Morska straža) in v naslednjih 30 letih ni postal le častni meščan, temveč je priljubljeni nadvojvoda v mestu tudi kar pogosto bival. Samo teden dni po poroki na Dunaju je v Veli Lošinj pripeljal svojo mlado soprogo, nadvojvodinjo Terezijo. Takoj po slavnostnem sprejemu sta mladoporočenca obiskala župnijsko cerkev, ki je postala pomemben del njunega verskega življenja. V njej sta njuni hčerki Eleonora in Renata ter prvorojenec Karl Albrecht sprejeli prvo obhajilo.«

Najprej jadrnice, nato ladje

Od konca sedemnajstega stoletja se je v Velem Lošinju razvijalo pomorstvo, od konca devetnajstega tudi turizem (vile, hoteli, hortikultura). Iz tistega obdobja so ohranjene številne hiše bogatih pomorščakov. V vrtovih teh vil je zbranih okoli osemdeset vrst različnih rastlin, v parku pred današnjim zdraviliščem in nekdanji rezidenci nadvojvode Karla Štefana pa je več kot 200 botaničnih vrst. Ladjedelništvo se je začelo z gradnjo jadrnic, a ko so za plovbo začele prevladovati ladje na motorni pogon, so začeli graditi novo ladjedelnico v Malem Lošinju. Z vzponom Malega Sela – Malega Lošinja je razvoj Velega Lošinja stagniral. Po prvi svetovni vojni ni imel moči za nove gospodarske podvige.
Mali Lošinj je imel v 19. stoletju šest ladjedelnic. Po njihovi zaslugi je postal evropska ladjedelniška in pomorska sila. V lošinjskem ladijskem prometu je bilo v drugi polovici 19. stoletja skoraj 150 jadrnic, kar je več, kot jih je imela celotna sosednja Istra. Vrhunec plovbe na jadrih je doseglo med letoma 1855 in 1870, ko je na lošinjskih jadrnicah plulo 1.400 kapitanov in mornarjev.

Zdravje med pomarančami, sivko in borovci

Podnebje otoka Lošinja določa njegova lega sredi severne poloble. Zato je otok po vsem svetu znan kot klimatsko zdravilišče. Blaga mediteranska klima blagodejno vpliva na dihalne poti. Razlike med povprečno letno najnižjo in najvišjo temperaturo zraka se zelo malo spremenijo, kar spodbuja razvoj bujne vegetacije.

Po raziskavah je bilo na otoku Lošinju identificiranih kar 1018 rastlinskih vrst. Tako lahko na otoku najdemo limone, pomaranče, fige, mandarine, oljke, kaktuse, sivko, borovce, ciprese, bugenvilije in številne druge rastlinske vrste. Številni borovi gozdovi so postali zaščitni znak otoka, po zaslugi botanika in profesorja stare pomorske šole v Malem Lošinju Ambroza Haračića, ki jih je prinesel in posadil na območju današnjega gozdnega parka Čikat, pa tudi številnim navtikom, ki so s potovanj iz čezmorskih držav prinesli množico eksotičnih rastlin.

Razglašen za klimatsko zdravilišče

Začetki turizma segajo v leto 1885, ko se je zdravstveni turizem pojavil kot prvotna oblika turizma. 21. januarja 1885 je bil registriran prvi turist tega otoka. Prvi hotel v Malem Lošinju se je imenoval Vindobona in je bil zgrajen leta 1887. Zaradi izjemnih klimatskih značilnosti je bil Lošinj leta 1892 z odlokom Ministrstva za zdravje Avstro-Ogrske monarhije razglašen za klimatsko zdravilišče. Lošinj je postal ena izmed najljubših počitniških destinacij avstro-ogrske aristokracije, ki je na otoku zgradila številne vile in počitniške rezidence, ki ga krasijo še danes. Lošinj je še danes znan kot klimatsko zdravilišče pri zdravljenju bolezni dihal in alergij, je idealen za telesno in duševno okrevanje, zlasti v zimskih, pomladnih in jesenskih mesecih.

Poletni turizem se je na Lošinju začel vse bolj razvijati po letu 1905, ko so na Čikatu zgradili plaže, hotele in penzione. Takrat je bilo to območje že pokrito z gostim gozdom, zgrajeno je bilo obalno sprehajališče (6 km) in celotno mrežo sprehajalnih poti (17 km). Priljubljen je tudi med gorskimi kolesarji in vsako leto se v aprilu na Lošinju odvija ena od etap mednarodne kolesarske dirke štirih otokov – 4 Islands MTB Race, ki poteka po otokih Krk, Cres, Lošinj in Rab.

Delfini, želve, jastrebi …

Na creško-lošinjskih otokih ni strupenih kač, a je ob srečanju s katero od njih seveda bolje stopiti v stran in jo pustiti pri miru, kot to tudi sicer velja za srečanje z njimi. Med predstavniki živalskih vrst, ki naseljujejo otoke, veliko pozornosti namenjajo beloglavemu jastrebu. So ogrožena živalska vrsta in naravovarstveniki si aktivno prizadevajo ohraniti okolje, v katerem so naseljeni.
V vodah okoli Cresa in Lošinja živi 95 vrst rib, med drugim delfini, ki so pogosti obiskovalci tega območja in jih lahko vidimo, kako se igrivo premikajo vzdolž čolnov, pa tudi ob obali. Poleg tega živijo tod glavate želve, morski psi in kiti. V Velem Lošinju je inštitut Plavi svet leta 2003 odprl Lošinjski izobraževalni center o morju, v katerem izvajajo najdalj trajajoče kontinuirano preučevanje populacije delfinov v Sredozemskem morju.