Izbrani sta bili najprimernejša varianta in lokacija. Ker je postajala elektroenergetska kriza tedaj vedno resnejša, je bilo treba z gradnjo pohiteti.
Dobavitelji opreme
Izmed prijavljenih na razpis za dobavo opreme je posebna strokovna komisija po temeljitem pregledu in ocenitvi ponudb izbrala najugodnejše ponudnike. Glavna dobavitelja opreme za TEŠ III sta bili takratni zahodnonemški firmi Babcock – Wilcox Werke iz Oberhausna in Siemens A.G. iz Erlingena. Prvo podjetje je dobavilo kotel s pomožnimi pogoni, napravo za transport premoga in opremo za pripravo vode, drugo pa turboagregat s pripadajočimi pomožnimi napravami in celotno električno opremo. Ostalo opremo (manjše transformatorje, razno elektro opremo in del strojnih naprav), pa so dobavila domača podjetja, kot npr. Metalna Maribor, Rade Končar Zagreb, Energoinvest Sarajevo itd. Tako je delež dobave tedanje domače opreme znašal preko 20 odstotkov celotne opreme, namenjene za TEŠ III.
Začneta se gradnja in montaža
Gradbena dela so stekla spomladi 1969, konec istega leta pa tudi že montaža pomožnih objektov in postavljanje kotlovske konstrukcije. Pretežni del obširnega programa montažnih del je bil realiziran v letu 1970, do jeseni 1971 pa so bila končana vsa montažna dela. Sledili so razni preizkusi in poizkusno obratovanje posameznih naprav.
Kotel s strojnimi napravami je bil nared za prvo kurjenje že konec decembra 1971, ostale naprave, predvsem za zaščito in signalizacijo, pa so bile pripravljene v začetku leta 1972. Prva sinhronizacija novega bloka – blok 4 z električnim omrežjem je bila opravljena 15. marca 1972. Poskusno obratovanje je trajalo od 8. aprila do 10. maja 1972, ko je pričela elektrarna redno obratovati. Blok 4 je obratoval z močjo 275 MW.
Pomembno je dejstvo, da so vsa gradbena in montažna dela za TEŠ III opravila domača podjetja. Glavna gradbena dela je izvedlo podjetje Gradis, glavna montažna dela pa je podjetje Hidromontaža iz Maribora.
