Letos bo na 111. izdaji dirke 176 kolesarjev iz 22 ekip odpeljalo 21 zahtevnih etap in do ciljne črte v Nici prevozilo skupaj kar 3.492 kilometrov. Tam bo najboljši lahko dvignil v zrak 60 cm visok in 4 kg težak pokal, ki ga tudi tokrat izdelali češki mojstri kristala. Ga bo dvignil Slovenec?

Primož in Tadej

Slovenija je v zadnjih letih postala prava kolesarska velesila. Sedem skupnih zmag sta nanizala Primož Roglič (Red Bull-Bora Hansgrohe) in Tadej Pogačar (UAE) na najprestižnejših, 3-tedenskih dirkah serije Grand Tour – Giro (Italija), Tour (Francija) in La Vuelta (Španija).

Leta 2020 sta neverjeten boj za rumeno majico uprizorila Primož Roglič in Tadej Pogačar, ki je še kot mladi kolesar že dvakrat osvojil francosko pentljo, dvakrat pa je bil drugi v skupnem seštevku. Oba sta osvojila italijanski Giro, Roglič pa je trikrat zmagal tudi na španski 3-tedenski dirki. S temi in še vrsto drugih izjemnih dosežkov na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in kolesarskih klasikah je dežela v srcu Evrope, kjer je sicer kolesarjenje ena najbolj priljubljenih aktivnosti, pristala v soju žarometov največjih kolesarskih medijev in nepregledne množice navijačev z vsega sveta.

Tadej Pogačar se je kot puščica izstrelil med svetovno kolesarsko smetano. Dvakratni skupni zmagovalec francoske pentlje, dvakrat pa je osvojil 2. mesto, prvi kolesar sveta na mednarodni kolesarski lestvici UCI z rekordnim številom točk, zmagovalec Dirke po Italiji 2024 in bronasti olimpijec iz Tokia sodi v sam vrh letošnjih favoritov.
Primož Roglič je osvojil skorajda vse, kar se osvojiti da. Razen (še) rumene majice. Slovenski rekorder po številu zmag na 3-tedenskih dirkah, zlati olimpijec iz Tokia in prvi, ki je ime Slovenije ponesel na zmagovalne odre največjih kolesarskih dirk.
Poleg njiju so slovenski kolesarji na dirki še  Luka Mezgec (Jayco Alula), Jan Tratnik (Visma Lease a Bike) in Matej Mohorič (Bahrain Victorious).

Prvič start dirke v Italiji

Letošnja že 111. Dirka po Franciji se je začela v Firencah, v Italiji. Tudi cilj zadnje etape ne bo v Parizu kot običajno, temveč v Nici, razlog za to pa so seveda priprave na začetek olimpijskih iger v francoskem glavnem mestu. Tour bo letos obiskal štiri države:  Italijo, San Marino, Monako in Francijo, kjer bo dirka potekala skozi 7 regij in 30 departmajev.

21 etap, 2 dneva počitka

Na letošnjem Touru je 8 ravninskih etap, 4 hribovite, 7 gorskih s štirimi na vrhu klanca, 2 kronometra in vmes 2 dneva počitka. Na deveti etapi bo kar 14 makadamskih sektorjev v skupni dolžini 32 kilometrov. Najvišji vrh letošnje pentlje je prelaz Bonette v Alpah, 2802 metrov nad morjem! Kolesarji bodo morali na 21 etapah »preplezati« 52.230 višinskih metrov!
Druga posamična vožnja na čas bo na zadnji etapi, to pa se ni zgodilo že celih 35 let. Leta 1989 se je odvijal legendarni dvoboj med Francozem Laurentom Fignonom in Američanom Gregom Lemondom. Slavil je slednji. Zmagal je za pičlih 8 sekund v skupnem seštevku, kar je še vedno najmanjša razlika med zmagovalcem in drugouvrščenim v zgodovini dirke.

Tekmovalci nikoli zares ne počivajo

Tour de France tekma je zelo naporna in se tri tedne skoraj nikoli ne ustavi. Poleg tega se dogaja sredi poletja, ki je eden izmed najslabših letnih časov za vožnjo s kolesom. Zaradi tega bi si mislili, da so prosti dnevi sveti in da kolesarji počivajo – ne, na proste dni kolesarijo. To morajo početi, saj drugače bi se jim noge hitro zakrčile. Vožnje so relativno kratke (do tri ure) in pripomorejo k temu, da mišice ostanejo pripravljene na naslednji, težek dan.

Bela, pikčasta, zelena, rumena

Med tremi tedni 20 do 22 skupin po 8 kolesarjev tekmuje za to, da dosežejo najboljši čas. Na koncu vsake etape se vse meri. Tisti kolesar, ki ima najnižji skupni čas, obleče znamenito rumeno majico. Obstajajo pa tudi druge majice: zelena je za najboljšega sprinterja, pikčasta belo-rdeča za najboljšega gorskega kolesarja, bela pa za najboljšega mladega kolesarja (do 25 let).
Zmagovalni rumeni dres ni dobil te barve po naključju, ima zgodovinski razlog. Za pripravo natečaja stoji časopis L›Auto, ki je znan po svoji značilni rumeni barvi. Prvi Tour de France, ki je potekal leta 1903, je sponzoriral ta časopis.

Lačni, žejni?

Tour de France je ena najzahtevnejših kolesarskih dirk. Medtem ko človek čez dan običajno spije približno dva litra tekočine, kolesarji na dan dirke spijejo približno 10 litrov. Polovica se porabi med dejanskim kolesarjenjem. Natančna količina popite tekočine je odvisna od fiziologije posameznega tekmovalca.
Kolesar v eni uri izloči približno 1,5 litra znoja, med dirko pa tudi do 130 litrov. S to količino lahko stranišče splaknete skoraj 40-krat! Povprečen smrtnik dnevno izloči le en liter znoja.
Povprečen kolesar med dirko porabi približno 120.000 kalorij. Da bi zaužili toliko kalorij, bi morali pojesti približno 250 dvojnih cheeseburgerjev v McDonald›s. Povprečen dnevni vnos kalorij športnika je približno 6000. Običajno človek dnevno zaužije hrano z energijsko vrednostjo do 2500 kcal. Tako tekmovalec na dan prejme dvakrat več kalorij kot «navaden smrtnik». Kljub temu je težko nadomestiti vso energijo, ki jo kolesar porabi pri takšnem naporu, in običajno mu uspe prejeti največ 90 % potrebne energije.

Iz česa je sestavljena prehrana športnikov?

Športniki morajo nadoknaditi predvsem ogljikove hidrate, vsekakor pa ne smejo pozabiti na beljakovine in zdrave maščobe. Po tekmi si običajno privoščijo kvinojo, kuskus, bulgur, testenine ali riž, meso in avokado.

Najbolj obilen je zajtrk. Sestavljajo ga skodela ovsenih kosmičev z oreški, velika omleta, trije sendviči s sirom in šunko, 100 g testenin, lonček jogurta, 500 ml sadni smuti, kozarec jabolčnega soka, kava.

Pred dirko imajo prigrizek; na primer kos sadja, nekaj energetskih ploščic, veliko vode in še eno kavo. Ravninske etape, kjer so kolesarji veliko časa v pelotonu, ne zahtevajo veliko dodatnih ogljikovih hidratov, zahtevne gorske etape pa. Kolesarji tedaj po navadi zaužijejo mešanico prave hrane in želejev, da bi tako vase vnesli okoli 60-90 g ogljikovih hidratov na uro. Med vožnjo imajo dve riževi ploščici, rogljiček z marmelado in šunko, 6 energetskih ploščic, 2 izotonična gela, 2 pločevinki kokakole, 6 bidonov elektrolitične pijače.
Regeneracija se začne v trenutku, ko kolesar stopi s kolesa. Še isti trenutek dobi v roko pijačo, jedo na avtobusu. Ključno je, da z dovolj veliko količino ogljikovih hidratov zapolnijo svoje glikogenske rezerve, in da dobijo dovolj proteinov, da se začno obnavljati mišice. Obroku na avtobusu sledi obilna večerja in še lažji prigrizek pred spanjem.