Popoplavna obnova: od 70 milijonov pogodbeno zagotovljenih sredstev je bilo do zdaj porabljenih le okoli pet milijonov

Srečanje v Kampu Menina
Naš čas

Sanacijska dela po uničujočih avgustovskih poplavah leta 2023 sicer napredujejo, a še niso povsem zaključena. Na srečanju predstavnikov gospodarstva in lokalnih skupnosti z vlado v Kampu Menina so udeleženci izrazili hvaležnost za dosedanje ukrepe, pomoč države in številne prostovoljce, ki so v najtežjih trenutkih stali ob strani prizadetim prebivalcem. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je pozval k sodelovanju gospodarstva, vlade in lokalnih skupnostih pri obnovi in umestitvi gospodarskih con ter k partnerstvu slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij s podjetji iz sosednjih držav.  Je pa na  posvetu v Rečici ob Savinji nekaterim občinam očital projekte, ki so po njegovi oceni neuresničljivi, čeprav je zadovoljen, da je bilo veliko narejenega veliko oziroma več, kot so pričakovali.

Letos za popoplavno obnovo na voljo 400 mio evrov

Za popoplavna dela je letos na voljo 400 milijonov evrov, je spomnil Novak in dodal, da se bodo morale občine dobro pripraviti za drugo fazo obnove in porabo teh sredstev. Nekatera v poplavah prizadeta podjetja po njegovih besedah ne potrebujejo dodatnih sredstev, saj so precenila potrebe po obnovitvenih delih. Po njegovih besedah bodo zato ta sredstva zmanjšali ali prerazporedili, če jih ne bo mogoče porabiti za popoplavna dela.

Minister je  hkrati opozoril, da bodo morale občine in podjetja bolje pripraviti projekte in odgovorno pristopiti k porabi sredstev. »Ne vem, ali živimo v dveh različnih svetovih. Odprli smo na desetine proračunskih postavk, a dejanska poraba je zanemarljiva. Od 70 milijonov pogodbeno zagotovljenih sredstev je bilo do zdaj porabljenih le okoli pet milijonov,« je bil kritičen minister.
Po njegovih besedah nekatera podjetja ne bodo porabila niti desetine sredstev, ki so jih prvotno načrtovala, saj so svoje potrebe očitno precenila. V določenih primerih se sredstva zato ne bodo podelila ali bodo prerazporejena. Novak je bil kritičen tudi do kakovosti nekaterih projektov: »Naša tehnična pisarna je upravičeno zavrnila projekte, ki so bili slabo pripravljeni. Nekatere investicije bo treba sanirati, ker so bile premalo premišljene. Začasnih rešitev ni več – potrebne so trajne in odporne na podnebne spremembe.«

Kje so projektanti? Kje so gradbena podjetja?

Novak je opozoril, da se vsi deležniki – občine, projektanti, podjetja in država – morajo bolje uskladiti: »Ni dovolj, da samo čakamo na denar. Kje so projektanti? Kje so gradbena podjetja? Gospodarska zbornica se mora najprej pogovoriti sama s sabo. Manjkajo ključni akterji za izvedbo projektov.« Po njegovem mnenju mora vsak deležnik – tako občine kot gospodarstvo – prevzeti svoj del odgovornosti, saj brez sodelovanja in jasne delitve nalog obnova ne bo učinkovita. »Vsi skupaj imamo veliko dela. Ni dovolj iskati izgovore – vsak mora opraviti svoje naloge.« Na očitke, da so občine porabile zelo malo sredstev, je odgovoril z opozorilom: »Če je poraba nizka, pomeni, da nekje prihaja do kratkega stika – ali pri pripravi projektov ali pri zmogljivostih občin in podjetij. Denar sam po sebi ni rešitev, če ni konkretnih in izvedljivih načrtov.«

Minister je napovedal, da bo petletni program obnove temeljil na usklajeni projektni dokumentaciji, pripravljeni v sodelovanju z ljudmi na terenu. Do takrat pa pričakuje večjo zavzetost in manj izgovorov: »Nobena birokracija ni prehuda, če so projekti pripravljeni kakovostno. Samo tako bomo zagotovili, da bodo ljudje v prihodnosti živeli varno.«