Velenje, 13. maja – Na zadnji seji sveta MO Velenje je direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janez Kramar predstavil letno poročilo za preteklo leto in pojasnil razloge za lanski negativen finančni izid. »Žal se je zgodilo, čeprav smo se trudili, da do tega ne bi prišlo. Dejstvo je, da nismo imeli dovolj kadra za izvajanje vseh programov. K temu so prispevale tudi dolgotrajne bolniške odsotnosti, zaradi katerih programa ni bilo mogoče v celoti realizirati,« pojasnjuje Kramar, ki je poudaril, da so lani v ZD Velenje število zaposlenih občutno zmanjšali.
»Po analizi smo ugotovili, da moramo optimizirati kadrovsko strukturo, saj je število zaposlenih neposredno vezano na obseg in financiranje programov v okviru ZZZS. Tam, kjer ni bilo nujno, nismo nadomeščali upokojitev. Tako se je število zaposlenih s 421 zmanjšalo na 409,« pove Kramar. Poudari pa, da bodo za nujna področja zaposlovali nove kadre, a s premišljenim nadzorom nad stroški.
Vlaganje v mlade ostaja prioriteta
Kljub finančnim izzivom v zavodu ostajajo zavezani podpori mladim. »Štipendiranje vidimo kot zlato naložbo v prihodnost. Štipendiramo ves deficitarni kader in veseli nas, da tudi MO Velenje sodeluje pri štipendiranju dijakov in študentov,« pravi Kramar. Dodaja, da so štipendisti zelo pomembni za zagotavljanje bodočega strokovnega kadra, saj gre večinoma za bodoče specialiste.
V ZD Velenje so lani pomembno posodobili informacijske sisteme. »Digitalizirali smo več ključnih segmentov našega delovanja, med večjimi pridobitvami pa zagotovo izstopa digitalizacija radiologije. Zdaj lahko zdravniki slike in izvide pregledajo v sistemu, pacienti pa lahko na portalu ZVEM dostopajo do digitalnih izvidov,« pojasnjuje mag. Janez Kramar. Poleg tega so v zavodu digitalizirali tudi številne poslovne procese, kar po njegovih besedah že prinaša pozitivne učinke v vsakodnevnem delu.
Okulistične storitve – težave s koncesijo in iskanje rešitev
Na seji mestnega sveta je bilo izpostavljeno tudi vprašanje okulističnih storitev v Šaleški dolini, saj eden od koncesionarjev naj ne bi sprejemal pacientov s tega območja. Kramar pojasnjuje: »Po pravilih, ki veljajo enotno po vsej Sloveniji, izvajalec ne more zavračati pacientov glede na njihov kraj bivanja. ZD Velenje se je trudil pridobiti to koncesijo, vendar dolgo časa nismo uspeli najti izvajalca. Po zadnjih podatkih, ki smo jih prejeli od ministrstva, se je na razpis le prijavilo nekaj kandidatov. Če razpis ne bo uspešen, bomo ponovno poskusili kandidirati,« pravi direktor. Kljub temu že iščejo rešitve tudi v tujini. »Vzpostavili smo kontakte z okulisti iz tujine in smo že v pogovorih o morebitni zaposlitvi. A brez razširitve programa ali podeljene koncesije okulista ne moremo zaposliti – enostavno mu nimamo kaj ponuditi za delo,« opozarja Kramar.
Satelitski urgentni center v pripravi
Projekt satelitskega urgentnega centra poteka v skladu s časovnim načrtom. »Smo v fazi projektiranja in pridobivanja dokumentacije. Do konca leta 2027 mora biti projekt zaključen. Sodelujemo z MO Velenje in drugimi satelitskimi centri, da bi uvedli dežurnega zdravnika čez cel dan, kar bi bila velika pridobitev za celotno dolino,« poudari Kramar.
Povezovanje zavodov za zagotovitev deficitarnega kadra
Ministrstvo je začelo govoriti o povezovanju zavodov na primarni in sekundarni ravni. »Mi pa smo o tem začeli razmišljati že na začetku našega mandata. Naša prizadevanja so bila dobro sprejeta tako v svetu zavoda kot v MO Velenje. Kje mi vidimo priložnost za povezovanje, posebej ob pogledu v prihodnost? Izzive bomo imeli vsi zdravstveni domovi, še posebej na področjih, kot so interna medicina, pulmologija in otorinolaringologija. Mladi zdravniki si želijo opravljati tudi visoko intenzivne posege, za katere pa ambulante na primarni ravni ne nudijo zadostnih pogojev. Posledično njihovo strokovno znanje na teh področjih ne more biti v celoti uporabljeno ali razvito.
Če se torej dogovorimo za skupne ukrepe in zaposlovanje znotraj širšega okolja, v katerem sodelujejo vse občine, lahko najdemo dolgoročne rešitve. Zdravnik se lahko na primer zaposli v Bolnišnici Topolšica, določen del internističnega dela pa opravlja tudi pri nas. S tem bi zagotovili prisotnost specialistov, hkrati pa omogočili stalni pretok pacientov v ambulantah – kar je koristno za obe strani. Takšna sodelovanja seveda niso omejena le na naše območje, temveč vključujejo tudi povezovanje z večjimi centri, kot je Celje. Ključno je, da iščemo skupne poti in oblikujemo mrežo, ki bo dolgoročno vzdržna in strokovno kakovostna,« zaključi mag. Janez Kramar.
