Velenje, 17. marca – Lansko jesen ustanovljeno Slovensko društvo za ohranitev šaleške energetike (SDOŠE) bo v torek, 25. marca, v Vili Bianca pripravilo posvet o prihodnosti slovenske in šaleške energetike. Predsednik društva Branko Sevčnikar je k omizju povabil različne strokovnjake: “Na posvetu želimo s strokovnjaki različnih strok pogledati realno situacijo v energetiki in kako gledajo na razvoj proizvodnje slovenske električne energije. Povabili smo dva priznana ekonomska strokovnjaka dr. Maksa Tajnikarja in dr. Franca Križaniča ter Rafaela Mihaliča iz fakultete za strojništvo, ki bo lahko razložil, zakaj potrebujemo močna energetska postrojenja za stabilnost omrežja. Zvone Košnjek je bil prisoten pri številnih projektih gradnje energetskih objektov, tako pri TEŠ kot pri HE Brestanica na Spodnji Savi, Tomaž Žagar pa je predsednik Društva jedrskih strokovnjakov in bo lahko osvetlil dogajanje okrog JEK 2.”
Kakšni so načrti slovenske energetike?
Kot je povedal Sevčnikar, so se v društvo povezali ljudje, ki so bili ali so še aktivni v slovenski energetiki. Med njihovimi člani niso samo energetiki iz Šaleške doline, temveč tudi iz Zasavja in s Primorske. “Na neki način hočemo vplivati na proizvodnjo električne energije v Sloveniji. Naziv Slovensko društvo smo izbrali zato, ker šaleška energetika nikoli ni bila sama sebi namen. To je bila vedno potreba države, tudi v času Jugoslavije in še posebej v času osamosvojitve, ko je v bistvu šaleška energetika izredno pripomogla k temu, da se je lahko Slovenija osamosvojila tudi na energetskem področju, ker je takrat prilagodila režim obratovanja bloka 4 in bloka 5 v TEŠ, da je lahko regulirala nivo omrežja,” razloži Sevčnikar. Opažajo, da kritične javnosti v širšem slovenskem prostoru, tudi strokovne, v zadnjem času glede na poteze vsakokratne aktualne politike ni. “Že pri prejšnji vladi smo se trudili, da bi zeleni prehod, ki je nujen, bil na dolgi rok bolj pravičen in postopen. Vsaj dokler ne zagotovimo nadomestnih virov proizvodnje električne energije, se ne da zagotavljati stabilne oskrbe Slovenije z energijo.”
Da so se odločili za posvet, pa je sodu izbilo dno sprejetje interventnega zakona, ki je z začetkom tega leta izključil iz obratovanja TEŠ, “čeprav je uradno še priključen in tudi občasno še proizvaja električno energijo s polno močjo. V bistvu do pravih informacij o obratovanju TEŠ ne pridemo, vidimo pa, da obratuje,” pravi Sevčnikar.
Stvari so se čez noč obrnile
Če so imeli pomisleke ob sprejemanju interventnega zakona, jih zdaj še bolj bega neizdelana energetska strategija Slovenije po tem, ko so se skoraj čez noč spremenile zadeve v svetovni in evropski energetiki. Kako bo Slovenija zagotavljala električno energijo v zadostnih količinah? “Državne strategije ni, razen na področju gradnje sončnih panelov. Druga stvar je obnašanje sistemskega operaterja prenosnega omrežja ELES, ki na neki način s svojim delovanjem vseskozi, ne samo zdaj, favorizira uvoz električne energije. Tukaj smo izredno kritični do tega delovanja, ker na podlagi prakse, ki jo zasledujemo tudi v drugih državah, vidimo, da avstrijski, hrvaški in italijanski operaterji maksimalno držijo svoje vire proizvodnih kapacitet in ne stavijo vsega na uvoz električne energije,” še pravi predsednik SDOŠE in doda podatke, da je Slovenija dnevno od 20 do 30 odstotkov odvisna od uvoza že zdaj, ko TEŠ še obratuje kot elektrarna. Kako bo po letu 2027, ko naj bi po interventnem zakonu TEŠ prenehal obratovati?
“Morda se vseh teh vprašanj ne zavedamo, ker živimo v državi, ki ima desetletja zelo zanesljivo oskrbo z električno energijo, se pa to lahko kmalu spremeni. Zaradi tega smo se tudi odločili, da bi posvet namenili temu, da osvetlimo predvsem razmere v slovenski proizvodnji električne energije,” vabi na posvet Branko Sevčnikar vso zainteresirano javnost.
