Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Gregor Macedoni sta podpisala pogodbo o vzpostavitvi podnebne pisarne za občine in regije. Projekt, vreden 199.000 evrov, je zasnovan kot javno-javno partnerstvo in bo trajal od novembra 2024 do oktobra 2026 z namenom nadaljevanja dejavnosti tudi po izteku pogodbenega obdobja. Podnebna pisarna bo imela osrednjo vlogo pri prilagajanju občin in regij na podnebne spremembe ter povečanju njihove podnebne odpornosti.
Opolnomočenje občin in regij
Vzpostavitev podnebne pisarne pristopa k reševanju izzivov podnebnih sprememb, katerih posledice se čutijo zlasti na lokalni ravni, saj občine nosijo velik del bremena odpravljanja škode. Cilj projekta je dolgoročno krepiti podnebno odpornost slovenskih občin in regij, jim pomagati pri obvladovanju podnebnih tveganj ter integraciji prilagajanja na podnebne spremembe v občinske in regionalne načrte ter prostorske akte.
»Prilagajanje na podnebne spremembe zahteva aktivno podporo in usmerjanje tako države kot lokalnih oblasti, saj so izzivi, s katerimi se soočamo, za posamezna območja konkretni,« je ob podpisu pogodbe poudaril minister Kumer. Dodal je še, da bo podnebna pisarna občinam zagotavljala ključne informacije za razvoj ukrepov prilagajanja, strokovna izobraževanja ter tehnično pomoč pri prijavah projektov prilagajanja na razpise.
Med pomembnejšimi cilji projekta je krepitev zmogljivosti občinskih uprav, ki bodo po zaslugi podnebne pisarne bolje opremljene za načrtovanje prilagoditvenih ukrepov, kot so usmerjanje poselitve stran od ogroženih območij in povečanje odpornosti infrastrukture na poplave, vročinske valove ter druge vremenske ekstreme. Projekt bo omogočil tudi aktivno obveščanje občin o nacionalnih in evropskih ukrepih za podporo prilagajanju, s čimer se bo izboljšala pripravljenost občin na izvajanje ukrepov na lokalni ravni.
Predsednik SOS Gregor Macedoni je ob tem poudaril, da bo podnebna pisarna predstavljala pomemben most med strateško in operativno ravnjo. »V širši globalni skupnosti že nekaj časa velja, da se trajnostnega razvoja ne more izvajati in zastavljenih podnebnih ciljev dosegati brez celovitega opolnomočenja in izvajanja ukrepov na lokalni ravni. V Skupnosti občin Slovenije verjamemo, da bomo s pomočjo aktivnosti podnebne pisarne za vse slovenske lokalne skupnosti lažje dosegli strateške okoljske cilje države,« je še dodal.
Pomoč področjem v pristojnosti občin
Podnebna pisarna bo izvajala številne aktivnosti, ki bodo vključevale izdajo brošur o prilagajanju na lokalni ravni, pripravo mesečnih e-novic, vzpostavitev podnebnega spletnega portala z aktualnimi informacijami ter oblikovanje kataloga dobrih praks prilagajanja. Ključni poudarek pri prilagoditvenih vsebinah bo namenjen področjem, za katera so pristojne občine, kot je urejanje poselitvenih območij in infrastrukturnih prilagoditev za zmanjšanje tveganj zaradi podnebnih ekstremov.
Lokalna raven ima osrednjo vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe, saj občine najbolje poznajo lokalne izzive in so prilagodljive pri odzivanju na ekstremne vremenske dogodke. Ker občine opravljajo širok nabor nalog in so neposredno odgovorne za zaščito prebivalcev in infrastrukture, je podpora prilagajanju še toliko bolj pomembna.
Poleg tega so aktivnosti usmerjene tudi na regionalno raven, saj bo v okviru sprejemajočega se Podnebnega zakona pripravljena nacionalna strategija prilagajanja z 12 regionalnimi akcijskimi načrti, katerih pripravo bodo izvajale regionalne razvojne agencije. Minister je pri tem dodal, da lokalne skupnosti s svojim poznavanjem terena in prožnostjo najbolje prepoznavajo vplive podnebnih sprememb in so ključne za pravočasen odziv na lokalni ravni. Prav zaradi specifičnosti in pogostih vremenskih ekstremov je podpora prilagoditvenim ukrepom občin za trajnostni razvoj ključnega pomena.
V Sloveniji največ podnebnih ekstremov v EU
Slovenija se po ekonomskih škodah zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Med letoma 1980 in 2023 je škoda dosegla 17,5 milijarde evrov, kar znaša približno 8.700 evrov na prebivalca. Te škode poudarjajo nujnost in dolgoročni pomen prilagoditvenih ukrepov za varnost in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Podnebna pisarna bo s pomočjo MOPE in SOS igrala ključno vlogo pri doseganju teh ciljev ter pri zagotavljanju učinkovite podpore občinam in regijam za prilagajanje na podnebne spremembe, kar bo pripomoglo k bolj trajnostno usmerjeni prihodnosti.
