»Izhod iz premoga zahteva pazljivo načrtovanje tiste faze, kjer ostanemo brez te dejavnosti. Prestrukturiranje gospodarstva zahteva vire za investicijo v nekaj novega. Če iz te panoge vzamemo milijardo ali po nekaj sto milijonov evrov na leto, potem ji moramo ponuditi vsaj toliko nazaj, da se postavi na noge. Teh sredstev po naši oceni bi moralo biti 1,5 milijarde evrov v naslednjih dveh desetletjih prestrukturiranja,« je v predstavitvi študije Socialni in ekonomski vidiki prestrukturiranja Savinjsko-šaleške regije ob predčasnem zaprtju TEŠ in Premogovnika Velenje dejal dr. Žan Jan Oplotnik z Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru.
Opustitev premoga predstavlja kompleksen in dolgotrajen proces, ki zahteva proaktivno sodelovanje vseh deležnikov. Ključno v tem procesu je dobro pripravljeno podporno okolje, postopnost prehoda, ustrezen zakonodajni okvir, proaktivno sodelovanje vseh vpletenih ter pravična porazdelitev bremena prehoda. Predčasno zaprtje TEŠ in PV bo povzročilo obsežne socialne in gospodarske posledice, kar potrjuje izvedena analiza.
»Šaleška dolina je kot energetska lokacija celo Slovenijo napajala z javno dobrino. Učinki zapiranja PV in TEŠ se ne bodo poznali le znotraj teh podjetij, ampak pri njihovih dobaviteljih in navzdol po celotni verigi – kot udarni val. Zato ocenjujemo, da ni ogroženih samo okoli 2.300 delovnih mest v teh dveh podjetjih, temveč tudi do 9.000 v državi. Marsikdaj teh negativnih multiplikativnih učinkov ne želimo videti,« je še dejal Oplotnik.
Prenehanje delovanja sistema TEŠ-PV bi na letni ravni pomenilo približno 1,1 milijarde evrov manj prihodkov in več kot pol milijarde evrov manj dodane vrednosti. Celotna Slovenija bi tako zabeležila približno 1-odstotni padec skupne dodane vrednosti in do 0,9-odstotni padec zaposlenosti, kar bi se razpršilo med različne gospodarske panoge.
»Zato smo izredno občutljivi in zahtevamo, da prehod poteka po znanih in pravičnih načelih – da na drugi strani vzporedno ustvarjamo nove priložnosti in nadomestne vire gospodarske rasti. Le na ta način bomo kot skupnost uspešno prebrodili ta prehod. V sodelovanju z Evropsko unijo in državo sem prepričan, da lahko v procesu prestrukturiranja ustvarimo nove priložnosti za našo regijo, ki bodo zagotovile trajnostni razvoj in boljšo prihodnost za vse naše prebivalce,« pa je študijo komentiral Peter Dermol.
Naročnik študije je bila Razvojna agencija Saša regije, pod okriljem katere deluje Center za pravični prehod. Aktivnosti Centra so v celoti financirane iz sredstev tehnične pomoči Sklada za pravični prehod in ena izmed njegovih nalog je tudi zagotavljanje strokovnih analiz, študij in ostalih raziskav v podporo pravičnemu prehodu SAŠA regije.
Viri sredstev
Evropska unija ponuja za regije na prehodu iz premogovništva že delujoč Mehanizem za pravični prehod, ki ga sestavljajo trije stebri financiranja. Prvi je sklad za pravični prehod, ki zagotavlja nepovratna sredstva, drugi zagotavlja povratna sredstva v obliki jamstev, posojil in drugih finančnih instrumentov za spodbujanje naložb v regijah, ki se soočajo s prestrukturiranjem, tretji steber pa ugodna posojila Evropske investicijske banke. V obdobju od 2021–2027 je za SPP v celotni Evropski uniji namenjenih skoraj 20 milijard evrov, celoten mehanizem za pravični prehod pa bo v celotni EU predvidoma zagotovil približno 55 milijard evrov in se bo gotovo prenesel tudi v perspektivo 2028–2034.
Bistven v tem procesu je zakonodajni okvir (Zakon o razvojnem prestrukturiranju premogovne regije SAŠA in Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje), ki mora biti osnova za začetek procesa izhoda iz premoga. Nujna vsebina zakonov mora vključevati ustrezno oceno ekonomskih, finančnih in socialnih posledic, z jasno navedbo instrumentov financiranja in ukrepov ekonomske in socialne politike za blaženje negativnih posledic izhoda iz premogovništva regije SAŠA. Za uspešno izvedbo ukrepov je nujno, da so ti ukrepi usklajeni s strateškimi dokumenti na nacionalni in regionalni ravni, da so predvideni viri financiranja iz javnih in zasebnih virov ter da se postavijo jasni kazalniki, ki omogočajo sprotno spremljanje napredka. Ta pristop bo omogočil prehod SAŠA in Zasavske regije v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo ter prispeval k dolgoročni stabilnosti lokalnih skupnosti ter Slovenije kot celote in dela širšega okolja EU.
Naročnik študije je bila Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije, pod okriljem katere deluje Center za pravični prehod. Aktivnosti Centra so v celoti financirane iz sredstev tehnične pomoči Sklada za pravični prehod in ena izmed njegovih nalog je tudi zagotavljanje strokovnih analiz, študij in ostalih raziskav v podporo pravičnemu prehodu SAŠA regije.
