Velenje, 1. oktobra - Ob razpravi v Državnem zboru na temo zapiranja TEŠ je premier Robert Golob po poročanju STA povedal, da bo ob začetku prestrukturiranja Teša in Premogovnika Velenje prihodnje leto, in ne šele v letu 2033, prihranek znašal več kot milijardo evrov. »Namenili ga bomo za prestrukturiranje. Če bi ga dali za emisijske kupone, bi bil izgubljen, tako pa bo namenjen tudi za naložbe v nove vire energije,« je poudaril.
Ta njegova izjava odpira v Šaleški dolini veliko vprašanj. Čeprav je logično, da se finančna sredstva, ki bi jih sicer porabili za emisijske kupone, preusmerijo v prestrukturiranje in razvoj novih energetskih virov, je pristop, ki ga predstavlja premier, zapleten. Župan MO Velenje Peter Dermol izraža jasno nezadovoljstvo glede načina, kako se obravnavajo ključne odločitve v povezavi s prestrukturiranjem Saša regije in energetike v Šaleški dolini. Po njegovih besedah je boleče videti, kako se spreminjajo dolgoletne tradicije, znanje in strokovnost, ki so se v regiji razvijali več kot 140 let, brez širšega konsenza ali vključevanja lokalnih deležnikov.
»Eden ključnih poudarkov je dejstvo, da se prestrukturiranje ne nanaša le na Holding Slovenske elektrarne (HSE), temveč na celotno Saša regijo, kar vključuje številne socialne, gospodarske in okoljske izzive.« Dermol kritizira dejstvo, da se energetski načrti pogosto spreminjajo brez vključitve ključnih deležnikov in brez širše javne razprave, kar ustvarja negotovost in zmanjšuje optimizem glede pravičnega prehoda.
Poleg tega opozarja na pomanjkanje jasnosti o prihodnosti energetskih virov v Šaleški dolini ter izraža zaskrbljenost, da vlada s svojimi hitrimi odločitvami pogosto ne upošteva dolgoročnih posledic za lokalne prebivalce. Dermol jasno poudarja potrebo po večji transparentnosti in pravičnem prehodu, ki bi temeljil na širšem družbenem konsenzu in spoštovanju vnaprej sprejetih strategij. Župan izraža zaskrbljenost glede negotovosti v zvezi z načrti za prestrukturiranje Šaleške regije in vprašanja, kam bo šel prihranek od emisijskih kuponov. Opozarja, da so prehitre spremembe v energetskih načrtih brez širšega konsenza težava, ki povzroča zmedo in nezaupanje med prebivalci.
Kot pravi: »Zahtevamo, da tisto, kar je bilo v vladnih gradivih sprejeto v strategiji za izstop iz premoga, spoštujemo, da bomo vsi skupaj vedeli, po kateri poti gremo, koliko časa imamo, in ne da bodo posamezniki čez noč spreminjali svoje odločitve.«
Poudarja, da je treba jasno določiti, kateri viri bodo zagotavljali toplotno energijo in kdo bo z njimi upravljal, saj je za zdaj prihodnost še nejasna: »V Šaleški dolini se še nismo odločili, kateri bodo tisti viri, ki bodo primarno zagotavljali toplotno energijo, niti kdo bo upravitelj teh virov.«
Izrazil je tudi dvom o možnosti vlaganja prihrankov v Komunalno podjetje Velenje, saj do danes tega ni bilo mogoče. Dodal je, da je nujno zagotoviti vpliv lokalnega komunalnega podjetja na proizvodnjo in ceno toplotne energije, saj je trenutno občina brez možnosti vplivanja, kar povzroča neupravičeno jezo med prebivalci: »Če bomo zagotovili, da bo v sklopu javnega komunalnega podjetja mogoče vplivati na ceno toplotne energije, potem bo to druga zgodba, ampak do teh zaključkov še nismo prišli.«