Napovedi, izgovori, zamude, aneksi …

Gradbišče pri Škalskem jezeru
Naš čas

Zgodba gradnje 3. razvojne osi razkriva bedo in nezmožnost državnih uradnikov, politike in ostalih sodelujočih, da bi učinkovito rešili problem odrezanih regij

Kljub zagotovilom prvega moža Darsa Davida Skornška, ki je v maju obljubljal, da na objektih v gradnji na 3. razvojni osi zamud ne bo, se je napoved sfižila že pri prvem resnem odseku na trasi 3. razvojne osi, odseku F-Jenina.

Gradnja sklopa F zamuja več kot 3 mesece

Odsek F bi moral biti po besedah bivšega predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka zgrajen že v lanskem letu, po pogodbi pa bi moral biti končan 17. junija letos. Še v maju je aktualni predsednik Darsa David Skornšek v prisotnosti ministrice Alenke Bratušek na Prevaljah za našo novinarsko ekipo dejal, da gradnja poteka v skladu s pogodbenimi roki in da ni predvidenih nobenih zamud. Zdaj gradnja zamuja že debele tri mesece, na Darsu pa so z izjavami precej skopi. Spomnimo, da so pred dvema mesecema napovedali preučitve vloge za podaljšanje del, ki jih je navedel izvajalec, in sicer naj bi bile za zamude krive predvsem vremenske nevšečnosti in poplave, ki pa jih na tistem območju ni bilo. Zanimivo pri tem je, da je gradbišče ob začetku del samevalo približno pol leta, pri čemer so na Darsu opravičevali izvajalca, da del ni mogel pričeti zaradi prestavitve daljnovoda in plinovoda, ki so ga lahko izvedli le na določen datum, na ta datum pa je bilo očitno treba počakati več kot pol leta. V teh mesecih pa ni bilo na območju izvedenih nobenih drugih del. V javnosti se zato pojavlja čedalje več vprašanj, ali morebiti izbrani domači izvajalci v navezi z državnimi uradniki namerno upočasnjujejo gradnjo 3. razvojne osi.

Zamude in dodatni aneksi

Za delo na odseku F-Jenina je bil izbran konzorcij podjetij J. V. POMGRAD, d. d., + GGD, d. d., + GARNOL, d. o. o., + VOC Celje, d. o. o, ki naj bi po pogodbi za gradnjo sklopa F prejela približno 37,4 milijona evrov. Po poročanju portala Necenzurirano pa so v konzorciju podjetij pristavili še aneks za podražitev za približno 8 milijonov evrov. Skupaj z DDV naj bi odsek F-Jenina na koncu stal dobrih 53 milijonov evrov.

Papirologija na ostalih odsekih

3. razvojna os ima na severnem delu med Velenjem in Slovenj Gradcem osem sklopov, od teh so od leta 2020 končali zgolj enega, to je odsek D-Gaberke. Trije odseki so v gradnji (F, B in H), od teh treh bi torej moral biti Odsek F-Jenina zaključen že pred tremi meseci, sklop H pa predstavlja navezovalno cesto na 3. razvojno os in je kot tak manj pomemben za potek 3. razvojne osi. Odsek E ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar se zatika pri odseku E1, na katerega sta vloženi dve izpodbojni tožbi. Za odsek G ima Dars pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki še ni pravnomočno, odseka A in C pa sta šele v pridobivanju gradbenega dovoljenja.

Slabi obeti tudi med Šentrupertom in Velenjem

Na odseku od priključka avtoceste A1 pri Šentrupertu do Velenja je potek gradnje še nekoliko slabši. Dars na tem odseku še nima odkupljenih vseh zemljišč, v teku pa je več razlastitvenih postopkov. Na tem delu je trenutno v teku javna objava oziroma razgrnitev projektne dokumentacije in dokumentacije presoje vplivov na okolje. Po teh postopkih se bodo lahko pričela pridobivati gradbena dovoljenja.

Zamik v nedoločeno prihodnost?

Če smo v štirih letih gradnje dočakali en dokončan odsek in enega v trimesečni zamudi, se poraja vprašanje, ali je letnica 2028 še realna. Spomnimo, da načrtovanje 3. razvojne osi sega v leto 1974. Prvi resen zagon je dobila ob načrtovanju novega avtocestnega programa v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2013 je bil sprejet državni prostorski načrt za štiripasovno cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem. Od leta 2014 je pobudo za gradnjo prevzela Koroška regija s civilno družbo in lokalnimi skupnostmi. Leta 2017 je bil podpisan protokol o gradnji štiripasovne hitre ceste od A1 do mejnega prehoda Holmec. Časovnica iz leta 2017 je predvidevala izgradnjo ceste do leta 2023. Ob prevzemu resorja ministrice Alenke Bratušek se je letnica prestavila na leto 2026, v obdobju ministrovanja Mateja Vrtovca se je časovnica pomaknila v leto 2027, po ponovnem prevzemu ministrstva pa je Alenka Bratušek časovnico prestavila na leto 2028. Po tej kronologiji ni več vprašanje, ali bo letnica obveljala, temveč, v katero leto bomo izgradnjo ceste preložili.