Ljubljana, 19. september - »Zadnja različica NEPN 5.0 prinaša visoko ceno električne energije in višje stroške omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno poslovno okolje. To vodi v osiromašenje slovenskega gospodarstva po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji, ter v energetsko revščino za gospodinjstva,« je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka in se skliceval na študijo, s katero so se seznanili člani Upravnega odbora GZS, so sporočili z GZS.
Člani UO so zavrnili Nacionalni energetski in podnebni načrt, saj po njihovem mnenju ne dosega nobenega od postavljenih ciljev, to so razogličenje proizvodnje električne energije in gospodarstva, zagotovitev zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter konkurenčnih cen električne energije. Seznanili so se tudi s postopki, povezanimi s projektom gradnje JEK2, in vodstvo GZS pooblastili, da v sodelovanju z zunanjimi pravnimi strokovnjaki preuči vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito pravnega položaja podjetij v zvezi z novo shemo obračunavanja omrežnin, ki stopi v veljavo 1. oktobra.
Študija, ki jo je GZS naročila pri prof. dr. Jožetu P. Damijanu, je pokazala, da bodo investicije, ki jih NEPN predvideva v obnovljive vire energije (OVE), nadomestne vire (ti so potrebni za nadomeščanje OVE) in elektroenergetsko omrežje (ki ga je potrebno ojačati prav zaradi načrtovanega velikega obsega OVE), do leta 2030 dosegle skoraj 10 milijard evrov, kar je okvirna vrednost jedrske elektrarne velikosti 1000 MW. »Manjši delež OVE virov oziroma drugačno razmerje med jedrsko, hidro, sončno in vetrno energijo bi potrebne investicije zmanjšal za tretjino, stroškovne cene električne energije bi bile za polovico nižje in za razliko od NEPN bi dosegli skoraj popolno razogljičenje proizvodnje električne energije,« je prepričan prof. Damijan.
Člani UO GZS so zavrnili NEPN tudi zato, ker v njem niso predvidena sredstva za zeleni prehod gospodarstva. NEPN namreč predvideva 28,2 mrd evrov investicij v industriji do leta 2030, izvedli pa smo le za cca. 8 mrd evrov investicij. Torej bi morali za prihodnjih 6 let zagotoviti še 20 mrd evrov investicij. NEPN pa predvideva le 700 mio evrov neposrednih spodbud, kar je zgolj 2,4 % potrebnih sredstev.
Predstavnik investitorja v JEK2, dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energija, je nanizal vrsto prednosti jedrske energije v primerjavi z drugimi viri, od najnižjih emisij CO2 do najmanjšega izkoriščanja prostora ter visokega izkoristka pri proizvodnji električne energije. Poleg tega je življenjska doba jedrske elektrarne 60 do 80 let, sončnih panelov pa le 25 let. Pojasnil je tudi, da 100-odstotni OVE scenarij ne obstaja, ker ti viri potrebujejo nadomestne vire, običajno plin, ki pokrivajo obdobja, ko ni sonca in vetra. Pojasnil je, da četudi bodo državljani na predvidenem novembrskem referendumu podprli projekt JEK2, to še ne pomeni dokončne odločitve glede gradnje, saj je potrebno pred tem poskrbeti za zakonske, strokovne in finančne ocene, ki bodo podlaga za odločitev. »NE na referendumu bi pomenil, da smo se odločili za obnovljive vire, ki pa morajo imeti kot dopolnitev plinske elektrarne, ter za odvisnost od uvoza. Zato je zame edini odgovor DA,« je zaključil Paravan.
Člani upravnega odbora GZS so soglasno podprli izgradnjo JEK2, saj je jedrska energija edini stanovitni nizko ogljični vir, ki lahko zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo in s katero lahko Slovenija dosega energetsko samozadostnost, neodvisnost ter odpornost od morebitnih bodočih energetskih krizah.
