Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja geslo Udoben javni prostor za vse – Spremenimo naš odnos do avtomobila
»Avtomobilski promet ostaja velik izziv naše družbe in če si želimo uspešne, varne in zadovoljne prihodnosti za nas in naše otroke, moramo ta izziv čimprej nagovoriti. Evropski teden mobilnosti je vsakoletna priložnost, da spremenimo naš odnos do avtomobila,« je ob evropskem tednu mobilnosti (ETM) povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. »Slovenija že od vsega začetka sodeluje v tej pobudi, letos v izjemnem obsegu 114 občin, kar je več kot polovica vseh slovenskih občin in več kot 80 odstotkov vsega prebivalstva. Velik odziv občin potrjuje, da se lokalne skupnosti zavedajo problema motoriziranega prometa, in da si želijo aktivno iskati rešitve za bolj trajnostno prihodnost.«

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo letos sofinancira akcije ETM v 52 občinah, povprečna višina sofinanciranja pa znaša 9.500 evrov. Skupno bo ministrstvo v treh letih do konca leta 2026 iz Sklada za podnebne spremembe namenilo 1,2 milijona evrov za sofinanciranje aktivnosti ETM.

S sredstvi za sofinanciranje aktivnosti ETM povečujemo ozaveščenost splošne javnosti o pomenu trajnostne mobilnosti za okolje, kakovost življenja in lastno zdravje. Minister je povedal tudi, da se je število aktivnosti, ki jih občine izvajajo, v zadnjih štirih letih podvojilo, prav tako, pa se je podvojilo število aktivno vključenih prebivalcev v aktivnosti – 10 odstotkov vseh prebivalcev v sodelujočih občinah danes že aktivno sodeluje v aktivnostih ETM.

Statistike opozarjajo na nujnost spodbujanja trajnostne mobilnosti

Podatki Agencije za okolje kažejo, da je ocenjena vrednost zunanjih stroškov prometa v Sloveniji v letu 2021 znašala približno 4,6 odstotkov bruto domačega proizvoda – kar 99 odstotkov teh stroškov pa je povzročil cestni promet. Tretjina stroškov je povezanih s prometnimi nesrečami, petina stroškov z zastoji, dodatnih 18 odstotkov s podnebnimi spremembami, 15 odstotkov z onesnaženjem zraka, ter sedem odstotkov s škodo na habitatih in šest odstotkov s hrupom.

Čeprav v zadnjih letih število umrlih rahlo pada, so prometne nesreče v preteklem desetletju v povprečju zahtevale nesprejemljivih 110 življenj na leto. V Sloveniji so gospodinjstva v letu 2021 porabila za osebno mobilnost kar 17 odstotkov svojih sredstev, le manjši delež tega (nekaj več kot 0,5 odstotka) pa je bil namenjen javnemu prevozu.

Imamo 1,2 milijona avtomobilov

V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih število avtomobilov povečalo za 15 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada. Konec leta 2023 je bilo registriranih okoli 1,2 milijona osebnih avtomobilov, od tega skoraj polovica dizelskih, 46 odstotkov pa bencinskih. Osebni avtomobili so bili lani v povprečju stari 11,1 leta, pri tem je imel vsak deseti manj kot tri, vsak drugi pa 12 let ali več.

Medtem ko je bilo pred desetletjem hibridnih avtomobilov nekaj manj kot odstotek, jih je bilo lani pet odstotkov. Statistiki so v zadnjih desetih let zaznali tudi trend upadanja uporabe avtomobilov z bencinskim motorjem, na kar je vplivala rast števila dizelskih in hibridnih avtomobilov.

V EU prevladujejo bencinski avtomobili, največje deleže teh so lani po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata beležile Nizozemska, Ciper in Finska. Med državi z največjim deležem električnih avtomobilov (več kot pet odstotkov) so bile Danska, Švedska, Luksemburg in Nizozemska. Norveška, ki ni članica EU, ima 24-odstotni delež električnih avtomobilov.

Cestni promet predstavlja znaten vir emisij toplogrednih plinov. Leta 2022 je po podatkih statističnega urada v Sloveniji zaradi njega nastalo 5,3 milijona ton emisij ogljikovega dioksida oz. 42 odstotkov vseh v tem letu nastalih emisij ogljikovega dioksida.
V Sloveniji emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa v zadnjih letih opazno naraščajo. Njihova količina se je med letoma 2008 in 2022 povečala za 25 odstotkov, medtem ko se je skupna količina emisij ogljikovega dioksida zmanjšala za 24 odstotkov. To je bilo predvsem posledica zmanjšanja emisij v predelovalnih dejavnostih ter oskrbi z elektriko, plinom in paro.