Ljubno ob Savinji, 7. junija – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pripravila posvet na temo okrevanja gospodarstva in družbe po lanskih poletnih poplavah. Predstavniki države so prišli pojasnit, kaj je bilo narejenega v desetih mesecih, gospodarstveniki pa so z njimi govorili o sistemskih pristopih k urejanju vodotokov in cestne infrastrukture.
Kot je povedal predsednik GZS Tibor Šimonka, se je gospodarstvo ob avgustovskih ujmah nemudoma odzvalo klicu na pomoč, tudi pri obnovi pa prizadetih ne bodo pustili samih, saj se zavedajo, da gre za kompleksen proces. »Najnujnejšo sanacijo je bilo treba izvesti hitro, sočasno pa je bilo treba pripraviti načrte, pridobivati dovoljenja ter seveda denar za dolgoročno sanacijo,« je dejal in spomnil na preteklo lahkomiselnost, ko je bilo denarja za urejanje vodotokov vselej premalo ali pa se dela niso izvajala v skladu z načrti.
Danes je zavedanje po njegovem na povsem drugačni ravni, pri čemer upa, da enako velja tudi za zagotavljanje proračunskega denarja. Ob tem je pohvalil vlado, ker je imela pri lanski ujmi veliko posluha tudi za gospodarstvo, ki mu je takoj priskočila na pomoč.
»Pred kratkim so bili izplačani še zadnji zneski prvim 30 podjetjem, rezultati poslovanja podjetij na prizadetih območjih pa kažejo, da so posledice poplav pustile sled, a bi bili rezultati zagotovo še veliko slabši brez pomoči države,« je dodal Šimonka.
Poplave tudi priložnost
»Poplave so naravni pojav, ki ga ne moremo preprečiti. Avgustovske poplave so večinoma posledica preteklih (ne)ukrepanj in (ne)dejanj in ne odstopajo tako bistveno od že doživetih poplav v zadnjih 100 letih,« je bil jasen Marjan Pipenbacher, predsednik vladnega sveta za obnovo. Po njegovem so lanske sicer katastrofalne poplave tudi priložnost za boljšo pripravljenost na prihodnost, saj tovrstnih dogodkov, ki bodo v prihodnje vse bolj pogosti, ne bo mogoče preprečiti.
V tem smislu je zadovoljen, da se je država v prihodnje odločila veliko več denarja nameniti za urejanje vodotokov. Če je bilo v preteklosti za to namenjenih vsega 30 milijonov evrov letno, naj bi ta številka po zagotovilih vlade v prihodnjih letih presegla 280 milijonov evrov letno oziroma skoraj 1,4 milijarde evrov do konca leta 2028. Je pa ob tem tudi civilne iniciative in okoljske nevladne organizacije pozval k bolj odgovornemu ravnanju.
Za sanacijo vodotokov 1,32 mrd evrov
O doslej opravljenem je spregovorila državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc, ki je med drugim povedala, da letos po lanskih interventnih in vzdrževalnih začenjajo tudi s sanacijskimi ukrepi. Bolj ali manj so že zaključena dela, s katerimi so zagotovili pretočnost strug. Za ureditev 1.366 delovišč oziroma 830 kilometrov vodotokov so porabili 172 milijonov evrov.
Vrednost sanacijskih ukrepov, s katerimi bodo začeli ta mesec, znaša 1,32 milijarde evrov, izvedeni pa bodo v petih letih. Trenutno pridobivajo vso potrebno dokumentacijo in soglasja, česar jim pri interventnih ukrepih ni bilo treba urejati.
Več kot 30 investicijskih projektov bo v višini 240 milijonov evrov financiranih iz načrta za okrevanje in odpornost, zato morajo biti zaključeni do junija 2026, je pojasnila državna sekretarka. Osem projektov, skupaj vrednih 252 milijonov evrov, bodo financirali iz kohezijskih sredstev, 42 milijonov evrov bodo za 18 projektov načrpali iz vodnega sklada, gradnjo dveh suhih zadrževalnikov v vrednosti 26 milijonov evrov pa bodo financirali iz podnebnega sklada.
»Gre za investicije, ki trenutno že tečejo, seveda pa se že pripravljamo tudi na nove. Trenutno poteka priprava državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, podani pa sta še dve pobudi za porečje Savinje od Mozirja do Ljubnega,« je dodala Kegljevič Zagorc.
Za urejanje vodotokov je bilo že lani namenjenih slabih 30 milijonov evrov, za gradnjo nove infrastrukture pa 50 milijonov evrov. Tudi sama je ob tem napovedala, da bodo v naslednjih petih letih za to področje namenili skoraj 300 milijonov evrov letno, kar naj bi bila povsem nova dimenzija investiranja v urejanje vodotokov.
Naredili smo čudež
Perspektive razvoja podjetij na poplavljenih območjih so na okrogli mizi z Rokom Plankljem, direktorjem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, prikazali Roman Burja (TAB, d. d.), Marko Lindenbaum (Ferolin, Štefan Lindenbaum, s. p.), Samo Mirnik ( KLS Ljubno, d. o. o.) in Aleš Krančič (Aleš Krančič, s. p.).
Po 10 mesecih so naredili »mali čudež in sedaj poslujemo običajno,« pravi Mirnik. Imajo pa še letos in drugo leto v načrtu aktivnosti, vezane na odpravo posledic. Kupci so jih sicer pri sanaciji zelo podpirali, so pa izgubili nekaj naročil – zdaj jih imajo cca 30 % manj kot pred poplavami. Predolgi postopki umeščanja v prostor so še vedno problem. Tovarniške prostore podjetja potrebujejo, da se razvijajo, zato morajo biti postopki hitrejši. Vključeni hočejo biti v razprave prihodnjega razvoja.
Krančič je izpostavil brezkompromisno pomoč ljudi. Sanacija podjetja je bila dokaj uspešna, boji pa se, da bi se poplava ponovila. »Savinja je tukaj in bo. Intervencija je zato eno, sanacija drugo,« je dejal. Izpostavil je nujnost hitre izvedbe sanacijskih del ter možnosti širitev na območja, ki so poplavno varna. Ukrepi naj bodo praktični in funkcionalni ter naj prinesejo dolgoročno širitev. Če bi stroka lahko naredila po svoje, bi imeli veliko priložnosti za boljše vodotoke in bolj varna območja ob reki Savinji. Ob tem je opozoril na omejitve, ki jih prinaša Natura 2000.
