Delovno srečanje mednarodnega projekta CoalHeritage

Mednarodno delovno srečanje CoalHeritage
Naš čas

Premogovnik Velenje, partner v mednarodnem projektu CoalHeritage, je med 29. in 30. majem 2024 organiziral delovno srečanje

Premogovnik Velenje, partner v mednarodnem projektu CoalHeritage, je med 29. in 30. majem 2024 organiziral delovno srečanje, na katerem so partnerji projekta pregledali do zdaj izvedene aktivnosti in razpravljali o vzpostavitvi in razvoju mednarodne mreže za promocijo in zaščito dediščine premogovništva v rudarskih regijah. Udeležence je uvodoma pozdravil direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

CoalHeritage je projekt spremljajočih ukrepov RFCS (Research Fund for Coal and Steel), ki si prizadeva igrati ključno vlogo pri procesu blaženja podnebnih sprememb in omilitvi morebitnih negativnih vplivov, ki jih lahko ta proces ima na lokalne skupnosti in prebivalce v regijah izhoda iz premoga. Projekt vodi konzorcij, ki ga sestavlja šest partnerjev iz petih evropskih držav, s specializiranim znanjem in izkušnjami na področju ohranjanja kulturne dediščine. V projektu CoalHeritage poleg Slovenije sodelujejo priznani strokovnjaki iz Nemčije, Francije, Grčije in s Poljske, vanj pa so vključene družbe CERTH (koordinator), KOMAG, PREMOGOVNIK VELENJE, BRGM, GIG-PIB in DMT-THGA.

“Projekt CoalHeritage, ki je podprt in financiran s strani evropskih projektov za premog in jeklo RFCS, je osredotočen predvsem na ohranjanje in promocijo rudarske dediščine kot kulturne dediščine Evropske unije. Promocija in širitev projekta med deležnike niso le aktivnosti, temveč ključna strategija, ki bo zagotovila, da bo imel naš projekt trajen in pozitiven vpliv na okolje. S skupnimi močmi lahko zaščitimo in ohranimo bogato dediščino premogovniških krajev ter jih spremenimo v privlačne in zanimive turistične točke tudi za prihodnje generacije,” je povedala Tadeja Jegrišnik, vodja Službe za odnose z javnostmi v Premogovniku Velenje, ki omenjeni projekt v podjetju tudi vodi.

V okviru srečanja sta bila predstavljena tudi dva primera dobrih praks ohranjanja industrijske kulturne dediščine – Tatjana Dizdarevič, direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra, je predstavila izkušnje pri ohranjanju rudarske kulturne dediščine v Idriji, Tadeja Jegrišnik pa je predstavila delovanje in aktivnosti Muzeja premogovništva Slovenije.

Gostje so si v okviru delovnega obiska ogledali tudi Muzej premogovništva Slovenije, področje sanacije ugreznin in Muzej Velenje.