Naši predniki so pogosto jedli le enkrat ali dvakrat dnevno. Redni trije obroki in prigrizki so razmeroma nov pojav, povezan z industrijsko dobo in stalno dostopnostjo hrane.

Zavesten premor prinaša tudi tveganje

V svetu nenehnega hitenja, preobilja hrane in stalnih dražljajev se vse več ljudi zavestno odloča za premor. Ne le za oddih od dela ali tehnologije, temveč tudi za odmor od hrane. Post, nekoč predvsem verska in duhovna praksa, danes znova dobiva prostor kot način razbremenitve organizma, umirjanja misli in ponovne vzpostavitve ravnovesja. A čeprav se zdi preprost, skriva v sebi bogato zgodovino, različne oblike in tudi pomembna tveganja. Post ni modna muha sodobnega časa, niti hitra dieta za izgubo kilogramov. Je ena najstarejših človeških praks, zapisana v skoraj vseh kulturah sveta. Človek se je postil že davno, preden je razumel kalorije, presnovo ali hormone – preprosto zato, ker hrane včasih ni bilo. Kasneje pa je post postal zavestna odločitev: način očiščenja telesa, umirjanja duha in poglobitve vase.

Post ne pomeni stradanja

Po definiciji je post obdobje, ko se zavestno vzdržimo hrane ali nekaterih živil. Lahko traja nekaj ur, en dan ali več dni. Pomembno je razumeti, da post ni stradanje. Stradanje je prisilno pomanjkanje hrane, post pa je načrtovana in časovno omejena praksa z jasnim ciljem. V najpreprostejši obliki post doživljamo vsak dan – ponoči. Angleška beseda breakfast pomeni prekinitev nočnega posta. Človekovo telo je namreč ustvarjeno za ritem hranjenja in nehranjenja, podobno kot za ritem budnosti in spanja. Organizem ima sposobnost shranjevanja energije. V obliki maščob in drugih hranil si ustvarja zaloge, ki jih lahko uporablja takrat, ko hrane ni na voljo. Ta biološka nujnost je našim prednikom omogočila preživetje v obdobjih pomanjkanja.

Kaj se med postom dogaja v telesu?

Ko ne jemo, telo preklopi na drugačen način delovanja. Najprej porabi zaloge glukoze, nato začne uporabljati maščobne rezerve. Raven inzulina pade, poveča se občutljivost celic, presnova se preusmeri v porabo zalog energije. Po približno 12 do 16 urah telo začne intenzivneje razgrajevati maščobe, nastajajo ketoni, ki postanejo vir energije tudi za možgane. Prebavni sistem se spočije, energija pa se usmeri v obnovo in čiščenje. Strokovnjaki govorijo o hormetičnem učinku – gre za blagi stres, ki telo okrepi. Podobno kot telesna vadba ali hladen tuš tudi post spodbuja prilagoditev in regeneracijo.

Naravni nočni post – postimo se že vsak dan

Najosnovnejši in najbolj naraven je nočni post med spanjem. Ta traja osem, deset ali dvanajst ur in je del našega biološkega ritma. V tem času prebava miruje, telo pa se posveča obnovi tkiv in regeneraciji. Že preprosto pravilo, da zadnji obrok pojemo nekoliko prej zvečer in z zajtrkom ne hitimo, lahko pomeni prvo in zelo učinkovito obliko postenja. Mnogi strokovnjaki prav ta pristop priporočajo kot najbolj naravno izhodišče.

Intermitentni post 16 : 8 – priljubljena sodobna metoda

V zadnjih letih je zelo razširjen intermitentni post, pogosto imenovan metoda 16 : 8. Hrano uživamo v osemurnem oknu, preostalih 16 ur pa se postimo. Marsikdo preprosto izpusti večerjo ali zamakne zajtrk. Ta oblika je praktična, saj ne zahteva posebnih jedilnikov ali zapletenih priprav, zato jo zlahka vključimo v vsakdan. Pogosto pomaga pri uravnavanju telesne teže, zmanjšanju napihnjenosti in izboljšanju presnove.

Enodnevni ali 24-urni post – občasni »reset« telesa

Nekateri posežejo po daljšem, 24-urnem postu, na primer enkrat tedensko ali občasno. To pomeni dan brez hrane, le z vodo ali nesladkanimi napitki. Takšen post telesu omogoči daljši premor od prebave in pogosto deluje kot nekakšen »reset«, ki pomaga prekiniti nezdrave prehranske navade ali pretirano poseganje po prigrizkih. Pomembno je, da si za tak dan izberemo manj stresen termin in zmanjšamo fizične napore.

Delni post – odpoved posameznim živilom

Post ni nujno popolna odpoved hrani. Veliko ljudi se odloči za delni ali selektivni post, pri katerem iz jedilnika začasno izločijo meso, sladkor, alkohol, belo moko ali industrijsko predelano hrano. Takšen pristop je pogost v verskih obdobjih posta, a je lahko tudi prvi korak k bolj zdravemu načinu prehranjevanja. Za številne je to najlažja in dolgoročno vzdržna oblika, saj postopoma spreminja navade.

Post z vodo – le pod strokovnim nadzorom

Najstrožja oblika je post samo z vodo. Takrat več dni uživamo izključno tekočino brez kalorij. Ker lahko tak post vpliva na elektrolite, krvni tlak in splošno počutje, ga nikakor ne smemo izvajati brez strokovnega nadzora. Namenjen je predvsem terapevtskim programom in ni primeren za samostojne poskuse doma. Ne glede na izbrano obliko pa velja skupno pravilo: post naj bo prilagojen posamezniku, ne obratno. Poslušanje lastnega telesa, zmernost in postopnost so pomembnejši od strogosti. Cilj posta ni tekmovanje v vzdržljivosti, temveč ravnovesje.

Digitalni post – razstrupljanje za um

Čeprav ob besedi post najprej pomislimo na hrano, danes vse pogosteje govorimo tudi o t. i. digitalnem postu. Gre za zavestno omejitev uporabe telefonov, računalnikov, družbenih omrežij in drugih zaslonov. Tako kot telo ob nenehnem prehranjevanju potrebuje premor, ga potrebujejo tudi možgani. Neprestana obvestila, novice, sporočila in vizualni dražljaji ustvarjajo občutek stalne napetosti, motijo koncentracijo in nas oddaljujejo od trenutka tukaj in zdaj. Digitalni post pomeni, da si za nekaj ur, dan ali celo vikend dovolimo biti brez zaslonov – brez preverjanja elektronske pošte, brez brskanja po družbenih omrežjih, brez neskončnega drsenja po novicah. Mnogi ob tem sprva občutijo nemir, podobno, kot če se odpovemo sladkorju ali kavi, nato pa nastopi presenetljivo olajšanje. Misli se umirijo, spanec se izboljša, več je časa za pogovor, gibanje, naravo in stik s samim seboj. Tako kot telesni post razbremeni prebavo, digitalni post razbremeni um. Obe praksi nas učita istega – da si včasih največ damo prav takrat, ko si nekaj odvzamemo.

Kako se pripraviti na post?

Dobra priprava je pol uspeha. Dan ali dva prej je priporočljivo jesti lažjo hrano, zmanjšati vnos sladkorja, kave in alkohola ter piti več tekočine. Tudi izhod iz posta naj bo postopen – z lahkimi obroki, ne s prenajedanjem. Pomembni so mir, zmerno gibanje, dovolj spanja in manj stresa. Post ni čas za napore, temveč za umiritev.

Daljši posti ne pomenijo nujno več koristi

Post ni stradanje in ni hitra rešitev za hujšanje. Prav tako daljši post ne pomeni nujno več koristi. Največji učinek imajo zmernost, rednost in premišljen pristop.

Post kot priložnost za nov začetek

Morda je največja vrednost posta prav v tem, da nas ustavi. Ko se za nekaj časa odpovemo hrani, dobimo prostor za razmislek. Hrano začnemo bolj ceniti, jemo počasneje in bolj zavestno. Post sam po sebi ne popravi slabih navad, je pa lahko odličen začetek spremembe. Uči nas zmernosti – in to je v času preobilja morda najdragocenejša lekcija.