Včasih je prav, da kaj podarimo

Mladen Stojnić je doniral osem televizorjev slovenjgraški bolnišnici
Naš čas

Velikodušna donacija osmih televizorjev je razveselila paciente slovenjgraške bolnišnice ter prispevala k bolj prijetnemu bivanju

V znamenju solidarnosti in skrbi za bolnike je Velenjčan Mladen Stojnić, nekdanji reprezentant v karateju, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec doniral osem televizorjev za Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo. Na lastni koži je namreč izkusil, kako pomembna sta udobje in možnost sprostitve za bolnike, ki v bolnišnici preživijo več časa. Kot pravi sam, je bil v bolnišnici Slovenj Gradec skoraj tri tedne, medtem ko ga je zaradi razlitja slepiča in težke zdravstvene situacije čakalo več zahtevnih operacij. »Rad pomagam, če lahko. Bili so zelo prijazni in korektni. Pristop zdravstvenega osebja me je zelo pozitivno presenetil, prepričala sta me njihovo zavzeto delo in odnos do pacientov. To delo ni enostavno, ves čas so ob bolnikih, pomagajo, skrbijo zanje. Zelo so bili prijazni in skrbni. Spoznal sem, koliko truda in energije je potrebnih za to delo,« je pojasnil Stojnić, ki je med bivanjem v bolnišnici opazil, da na oddelku ni televizorjev, ki bi bolnikom krajšali čas in poskrbeli za sprostitev. »Sam nisem mogel ves čas držati telefona v roki, televizija pa bi lahko popestrila dneve, saj bi lahko pogledal dnevnik, kakšen kviz, oddajo… Tako sem se odločil, da bom pomagal na svoj način. Opazil sem tudi, kako naporno je delo z bolniki – starejši imajo težave z nogami ali drugimi zdravstvenimi omejitvami. Ni enostavno, a so se trudili, da so pacienti čim bolj udobno preživljali dneve,« je povedal Stojnić. Čeprav pravi, da ni premožen, Stojnić poudarja, da je pravo bogastvo v življenju: »Sem bogat, saj sem srečen – v življenju, v naravi, v športu, v odnosih. Če lahko komu pomagam, tudi če pri tem vzamem manj zase, je to pravo bogastvo.« Stojnić je opozoril tudi na pomen zdravja, ki ga človek pogosto začne ceniti šele ob resnih zdravstvenih preizkušnjah. Njegova gesta je odraz hvaležnosti, spoštovanja in želje, da bi bilo bivanje pacientov v bolnišnici vsaj malce prijetnejše.