Nenaden srčni zastoj je eden tistih dogodkov, pri katerih odločajo sekunde. Prav zato ima mreža avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED) v lokalnem okolju ključno vlogo. V MO Velenje je ta mreža razmeroma gosto razvita, hkrati pa jo dopolnjuje sistem prvih posredovalcev, ki omogoča hitrejšo pomoč še pred prihodom reševalcev. Kot pojasnjuje Andrej Rupreht, univerzitetni diplomirani politolog – obramboslovec z Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje, je AED-naprava zasnovana prav za uporabo za laično javnost. »Gre za napravo, ki uporabnika sama vodi skozi celoten postopek in ne zahteva predhodnega zdravstvenega znanja,« poudarja.
Lokacije naprav se določajo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi
V občini Velenje je trenutno nameščenih 74 AED-naprav, od tega jih je 52 stalno dostopnih, kar pomeni, da niso zaklenjene in so na voljo 24 ur na dan. Prav dostopnost je ključna, saj je ob srčnem zastoju čas najpomembnejši dejavnik. Po medicinskih podatkih se možnost preživetja brez hitrega posredovanja vsako minuto zmanjša za približno 10 odstotkov. Lokacije AED-naprav se določajo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi. Občina pri tem upošteva pobude s terena, hkrati pa vsako leto zagotavlja sredstva za vzdrževanje sistema – za menjavo baterij in elektrod ter za osnovni nadzor delovanja. Poleg tega praviloma letno uspe zagotoviti tudi nakup ene do dveh novih naprav. Ena izmed zadnjih, pridobljena z donacijo, je bila nameščena na Kardeljevem trgu 2.
Vzdrževanje je odgovornost lastnikov
Načeloma je za posamezen AED odgovoren njegov lastnik, vendar občina aktivno skrbi za naprave, ki jih je kupila sama ali so v lasti krajevnih skupnosti. Cilj je, da so naprave vedno tehnično brezhibne in pripravljene na uporabo, ko jih nekdo potrebuje.
Natančnih podatkov o tem, kateri defibrilatorji so najpogosteje uporabljeni, občina sicer nima, saj se uporaba ne beleži centralno. Posredno pa je mogoče o uporabi sklepati na podlagi menjav elektrod in baterij.
Prvi posredovalci – ključni člen verige preživetja
Mrežo AED v Velenju pomembno dopolnjuje sistem prvih posredovalcev, ki ga sestavljajo posebej usposobljeni gasilci. Ti so aktivirani ob klicu na pomoč in pogosto prispejo na kraj dogodka hitreje kot reševalna služba. V preteklem letu so prve posredovalne enote v Velenju posredovale 15-krat, v nekaterih primerih pa so bile AED-naprave tudi dejansko uporabljene. Prav povezava med razpoložljivimi defibrilatorji in usposobljenimi posredovalci bistveno povečuje možnosti za preživetje.
Znanje premaga strah
Čeprav so AED-naprave zasnovane tako, da uporabnika vodijo same, ostaja pri ljudeh pogosto prisoten strah pred uporabo. Zato Rupreht poudarja pomen izobraževanj in ozaveščanja. V Velenju vsako leto potekajo številna predavanja in tečaji, ki jih organizirajo Zdravstveni dom, Rdeči križ, društva za koronarne bolezni in gasilska društva. »Ko ljudje vidijo, da uporaba AED v resnici ni zapletena, strah hitro popusti,« poudarja. Kljub temu je udeležba na teh izobraževanjih pogosto manjša, kot bi si želeli, zato občina občane spodbuja, naj se jih udeležujejo ob vsaki priložnosti.
Načrti za prihodnost
V letošnjem letu občina načrtuje nakup vsaj ene nove AED-naprave. Lokacija še ni dokončno določena, saj je zanjo potrebno soglasje lastnika objekta in zagotovljena električna napeljava. Ob vsaki novi namestitvi občina lokacije sproti objavlja tudi na svoji spletni strani, kjer je dostopen zemljevid vseh defibrilatorjev v občini.
Hkrati je v načrtu tudi novo usposabljanje približno 100 gasilcev ter dodatni tečaji za tiste, ki se bodo na novo vključili v sistem prvih posredovalcev. S tem želijo še okrepiti odzivnost in učinkovitost ob nujnih zdravstvenih dogodkih.
Zakaj je pomembno, da vemo, kje je najbližji AED?
Poznavanje lokacije najbližjega defibrilatorja je lahko odločilno. Če je pomoč zagotovljena že v prvih minutah po srčnem zastoju, se možnosti za kakovostno preživetje občutno povečajo – še preden na kraj dogodka prispejo reševalci.
