Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki je bil sprejet v preteklem tednu, predvideva tudi podroben akcijski načrt oziroma program zapiranja. Slednji natančneje določa postopke, zato smo se sprehodili skozi osnutek programa, ki ga predvideva zakon kot ključno podlago za zapiranje. Kaže na premišljen in tehnično zelo natančen pristop, ki naj bi zagotovil varnost v jami, zmanjšal okoljska tveganja in omogočil nadzorovan prehod. Vprašanje pa ostaja, kako bo ta dolgi proces vplival na vsakdanje življenje ljudi v Šaleški dolini.

Proizvodnja se zmanjšuje – ne izginja

Čeprav dokument govori o zapiranju, bo Premogovnik Velenje še vsaj do leta 2033 aktiven proizvajalec lignita. Potrjene odkopne zaloge na dan 31.12. 2023 znašajo 97.297.200 ton. Proizvodnja se bo postopno zmanjševala, a bo še naprej zagotavljala gorivo za Termoelektrarno Šoštanj in s tem toploto za več tisoč gospodinjstev. Obravnavani scenarij predvideva odkop okoli 12,24 milijona ton premoga do konca leta 2033.
Sledi fazno zapiranje rudniških prostorov in postopno zmanjševanje proizvodnih kapacitet, vključno s prilagoditvijo delovne sile. Za lokalno okolje to pomeni določeno stabilnost, hkrati pa tudi podaljševanje negotovosti, saj je zapiranje napovedano, a njegov konec ostaja oddaljen.

Zapiranje pomeni postopno preoblikovanje

Eden bolj oprijemljivih delov programa so zapiralna dela v jami. Likvidacija jamskih prog, zapolnjevanje praznih prostorov in dolgoročni monitoring bodo zahtevali veliko znanja in izkušenj, ki jih imajo prav velenjski rudarji. Ob koncu odkopavanja premoga bo ostalo okrog 40 kilometrov jamskih prog, ki jih je treba kvalitetno likvidirati v okviru zapiralnih del. V nasprotnem primeru lahko slabo likvidirani ali nelikvidirani objekti močno povečajo tveganje za kasnejše pojave morebitnih samovžigov premoga, nabiranje in izbruhe nevarnih jamskih plinov, pojave morebitnih ugreznin na površini in kontaminacije podzemnih voda. Zapiranje tako ne pomeni takojšnjega konca dela, temveč njegovo postopno preoblikovanje. Del zaposlenih bo še vrsto let skrbel za varnost, stabilnost in sanacijo podzemnih prostorov.

Zaposleni med načrti in realnostjo

Posebno poglavje programa je namenjeno kadrovsko-socialnemu vidiku. Program predvideva tveganje, da bi bil odliv zaposlenih prevelik in bi bilo premalo usposobljenih delavcev za zapiralna dela. Predvideni so naravni odliv zaposlenih, dodatna usposabljanja, podaljševanje pogodb do upokojitve ter pomoč pri prehodu v druge dejavnosti. Med vrsticami dokumenta je čutiti tudi zavedanje, da bodo možnosti preusmerjanja omejene.

Izkušnje od drugod

Z zapiranjem premogovnikov imata Slovenija in Evropa različne izkušnje. V Zasavju je bil proces hitrejši, a je za seboj pustil dolgotrajne socialne posledice. Eden od Zasavcev nam je ob vprašanju o zaposlenosti in ponudbi delovnih mest v regiji odgovoril: »Ob šestih zjutraj si oglejte železniško postajo v Trbovljah in Zagorju ter polne vlake delavcev proti Ljubljani in vam bo jasno, kje so ta delovna mesta.« Pri tem se lahko zamislimo nad železniško povezavo Šaleške doline s preostalimi deli države ter nad dinamiko gradnje 3. razvojne osi. V Nemčiji so zapiranje povezali z obsežnimi razvojnimi vlaganji in novimi industrijami, a ob bistveno večjih finančnih virih. Velenjski model se zdi bolj zadržan, previden in močno odvisen od državne podpore ter evropskih sredstev za pravični prehod.

Pogled v prihodnost

Program zapiranja Premogovnika Velenje je strokovno zasnovan dokument, ki daje jasne odgovore na tehnična vprašanja. Še podrobnejši bodo letni programi zapiranja, ki jih bo pripravljal Premogovnik.
Zapiranje jame je mogoče natančno načrtovati, prihodnosti Šaleške doline pa ni mogoče zapisati zgolj v poglavjih in tabelah. Ta bo odvisna od tega, ali bodo načrti znali slediti ljudem.