Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki je po svojih aktivnostih prepoznavno v širšem okolju. Med njimi izstopa razglasitev kletarja leta v okviru Vesele Martinove sobote ob občinskem prazniku. »Letos sem še posebej vesela razglasitve, saj sem si že dalj časa želela, da bi ta laskavi naziv prejel kdo od mlajših članov društva, kar se mi je uresničilo,« je dejala njegova predsednica Mojca Praprotnik in na prizorišče povabila 39-letnega Anžeta Podgorška iz Rečice ob Paki.

Uspeva nam s skupnimi močmi

»Težko bi govoril pri tem o naključju, kajti v društvu imamo pravilnik, ki zelo natančno določa, kdo je lahko kletar leta. To je lahko vinogradnik, ki prejme na društvenem ocenjevanju vin najboljše ocene za tri vinske vzorce med vsemi sodelujočimi. Ocenjuje jih petčlanska komisija, v kateri so certificirani strokovnjaki za ocenjevanje vin. Konkurenca je v našem društvu zelo močna, kar potrjuje kakovost vin članov društva. Sem bil že velikokrat blizu, zato sem upal in pričakoval, da se bo to enkrat res zgodilo. No, pa sem letos postal kletar leta,« je pojasnil Anže.

V vinogradu v Malem Vrhu ima 1.100 trsov, na leto pridela približno 1.500 litrov vina, odvisno od letine, dodaja. Minule so bile zaradi naravnih nesreč (toča, pozeba …) količinsko slabše, a kakovostne, pri letošnji pa se je vse »poklopilo« in končno je vložen trud poplačan. Vinogradnik, kletar je postal pravzaprav po sili razmer, čeprav – ugotavlja – mu je bila dejavnost položena v zibelko. V zgodnjih mladostnih letih se za vinograd, trto in potrebna opravila v njem ter v kleti ni preveč zanimal. Pritegnile so ga namreč druge dejavnosti. Po nenadni smrti očeta Alojza pa »mi ni preostalo drugega kot da ugriznem v kislo jabolko. Moram takoj in na glas povedati, da so mi od vsega začetka in še danes v veliko oporo moji sorodniki. S skupnimi močmi nam uspeva pridelati dobra vina. Je pa še nekaj res: stvar mi je prirasla k srcu in uživam, kar pa je skorajda enako pomembno kot potrebno znanje in volja. Če delaš neko stvar z veseljem, s srcem, potem so rezultati praviloma dobri.«

Na vprašanje, kako je biti danes vinogradnik, kletar odgovarja: »Dan ni enak dnevu. Spremembe se dogajajo in treba jim je v največji možni meri slediti. Vinogradnik ima vedno kaj za početi, če ne v vinogradu, pa v kleti. Za nas počitka praktično ni celo leto.«

V kleti Špančeve zidanice (zgrajene leta 1818), ki velja za pravi kulturni in etnološki dragulj v dediščini slovenskega vinogradništva, hrani kar nekaj sort vina. Katera je njemu najljubša, je odvisno, pojasni, od razpoloženja in od hrane na mizi. V lokalnem okolju in tudi širše je njegova klet zagotovo najbolj prepoznavna po ranfolu. »Tudi meni je ljub iz več razlogov: je slovenska avtohtona sorta, ni preobčutljiv, vino je nevtralno, sveže in tudi pridelek je vsako leto dober. Ob pravi negi vino ustreza širšemu krogu ljubiteljev kakovostne rujne kapljice.« Tisti, ki ga poznajo (in takih ni malo), najpogosteje povprašujejo po ranfolu.

Med priznanji tudi šampion

Za svoja vina je letošnji kletar leta prejel že številna zavidanja vredna priznanja na lokalnem in na ocenjevanju vin v okviru Zveze društev vinarjev in vinogradnikov Slovenije. Med vsemi mu je najbolj pri srcu priznanje, ki ga je letos prejel za sorto kerner. Slednji je na lokalnem ocenjevanju vzorcev tekočega letnika prejel med 96 vzorci najvišjo oceno in postal šampion. Z njim je tekmoval tudi na ocenjevanju na državni ravni in osvojil zlato medaljo.

Anžetu in njegovi ženi Nini idej, drznosti in smelih načrtov v zvezi z vinogradništvom in kletarjenjem ne manjka. Pristno, domače in dobro so najpogostejše besede tistih, ki se ustavijo pri Špančevi zidanici. »Vsekakor bi radi ohranili dediščino in dejavnost še razvili. Vse je povezano z veliko odrekanja in vlaganji. Tega smo pravzaprav že danes navajeni, zato upam, da bomo premagali izzive in dejavnost razširili. Morda se bo kdo v naši družini lahko kdaj preživljal z vinogradništvom, a le v povezavi s turizmom. Tu vidim priložnost, ki jo imamo z našo Špančevo zidanico in z vsebino ponudbe. Pa ne le mi, ampak tudi okolje, v katerem vinogradniki in kletarji delujemo,« je sklenil Anže Podgoršek.