Rdeča dvorana je danes eden najbolj prepoznavnih simbolov Velenja, njena zgodba pa sega v začetek sedemdesetih let, ko je Šaleška dolina doživljala hiter gospodarski razvoj in rast prebivalstva. Na pobudo takratnega župana Nestla Žganka so avgusta 1974 začeli graditi večnamensko dvorano, ki jo je zasnoval arhitekt Andrej Šmid. Navdih je črpal iz ruskega paviljona na zagrebškem velesejmu, gradnjo pa sta izpeljali podjetji Gradis in Monter. Gradnja je napredovala presenetljivo hitro in v dobrem letu je bila dvorana pripravljena na prve obiskovalce. Zaradi rdečih plastičnih fasadnih elementov je kmalu dobila ime, ki ga nosi še danes – Rdeča dvorana. Jeseni 1975 so jo uradno odprli, namenjena pa je bila predvsem gospodarskim sejmom, razstavam in predstavitvam Gorenja. Kmalu pa je v njej zaživelo tudi športno dogajanje.
Središče športnih in družbenih zgodb
V 50. letih delovanja je Rdeča dvorana postala središče tako športnega kot družbenega življenja v Velenju. Njena prepoznavnost temelji na značilni rdeči zunanjosti in izjemno vidni lokaciji ob vhodu v mesto – zaradi obojega jo poznajo po vsej Sloveniji. V dvorani se odvijajo številni športni dogodki, pa tudi koncerti, srečanja, kulturne prireditve in maturantski plesi. Čeprav je bila dvorana zgrajena za namene gospodarskih dejavnosti in sejmov, je danes v prvi vrsti namenjena športu. V njej so se kalile številne generacije velenjskih športnikov. Eden najlepših trenutkov, ki ga je izpostavil direktor zavoda Rdeča dvorana Dimitrij Amon, je lanski 25. maj, ko so najprej odprli urbani park, zvečer pa so rokometaši Gorenja Velenje z zmago potrdili naslov državnih prvakov. Ustvariti ravnovesje med športnimi in kulturnimi programi ni enostavno. V dvorani skrbijo, da je motenj v trenažnih procesih čim manj – večje dogodke pripravljajo v večernih urah, kar omogoča nemoteno uporabo prostora skozi dan.
V prihodnjem letu investicije v novo streho
Čeprav je dvorana doživela več prenov – večje posege v letih 1989, 1994, 1998 in celovito prenovo leta 2003 – je streha ostala ena redkih še ne obnovljenih delov. V prihodnjem letu Mestna občina Velenje načrtuje investicijo v novo streho, ki bo prinesla pomembne nadgradnje: pripravo za sončno elektrarno in možnost namestitve hladilnih agregatov za hlajenje dvorane. Izjemno podporo rdeči dvorani, daje lokalna skupnost, zato se za prihodnost dvorane ni potrebno bati. Vizija zavoda je jasna – izboljševati pogoje za rekreativne in vrhunske športnike, hkrati pa ostati prostor druženja, kulture in skupnosti.
Ponos ob vodenju tradicije
Direktor Dimitrij Amon poudarja, da mu vodenje zavoda s tako bogato tradicijo pomeni veliko odgovornost in hkrati čast: »Zelo sem ponosen, da lahko vodim ekipo Rdeče dvorane. V sodelovanju s Športno zvezo Velenje in športnimi klubi imamo smele načrte. Radi prisluhnemo športnikom in verjamem, da z dobrim povezovanjem lahko zavod še izboljšamo.« Rdeča dvorana tako tudi po petih desetletjih ostaja več kot le stavba – je prostor energije, dosežkov, druženja in pripadnosti. Prostor, v katerem se pišejo zgodbe Velenja.
Praznovanje ob jubileju
Jubilej bodo obeležili z velikim glasbenim praznikom in dvobojem dveh izjemnih ansamblov narodno-zabavne glasbe: Stil in Modrijani. Dogodek bo v petek, 28. novembra, ob 19. uri. Za ogrevanje bo poskrbel The Hišn' Band, ki bo preigraval 50-letno zgodovino glasbenikov, ki so nastopili v Rdeči dvorani.
