Velenje, 22. marca – Letošnji dan voda, 22. marec, je v ospredje postavil ohranjanje ledenikov. Ti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zalog pitne vode, njihovo taljenje pa ima daljnosežne posledice za ekosisteme, dvig gladine morja, poplave in sušo, kar vpliva na ljudi in planet. Koliko vode načrpamo v Sloveniji in koliko v Šaleški dolini? Kakšno vodo pijemo v Šaleški dolini?
Po podatkih SURS je bilo v Sloveniji leta 2023 iz podzemnih virov načrpanih 179 milijonov kubičnih metrov vode, kar predstavlja 97,8 odstotka skupne porabe, preostali del pa iz površinskih virov. Za javni vodovod je bilo načrpanih 183 milijonov kubičnih metrov vode, od tega 45 odstotkov porabi gospodinjstva. Največ vode na prebivalca so porabili v Savinjski regiji, najmanj pa v Koroški.

Šaleška dolina: Ponosni na naše čiste vire

Bernarda Stropnik, vodja nadzora kakovosti v Komunalnem podjetju Velenje (KPV), poudarja, da se lahko v Šaleški dolini pohvalimo z zelo kakovostno pitno vodo. »To dokazujemo tudi z odličnimi rezultati analiz. Kakovost vode v Šaleški dolini je na zelo visoki ravni in brez težav se lahko primerjamo z drugimi regijami v Sloveniji. Uporabniki pa premalokrat pomislimo, da je pravzaprav privilegij, da lahko kjerkoli odpremo pipo, natočimo vodo in jo brez skrbi popijemo,« pravi in doda, da pitna voda, ki jo dobavljajo svojim 44.000 uporabnikom, ostaja zdravstveno ustrezna.
»Nadzor nad pitno vodo je ključen za zagotavljanje njene kakovosti. Poleg notranjega nadzora podjetja nadzor izvaja tudi država s pomočjo republiškega monitoringa, redni zunanji nadzor pa Nacionalni laboratorij iz Celja. Zanimivost je tudi, da v podjetju spremljamo delovanje vodovodnega omrežja preko daljinskega nadzora. Na vodovodnih objektih so nameščene merilnice, ki spremljajo motnost, količino prostega klora v vodi, prevodnost in tlak. Vsi ti podatki se v realnem času prenašajo v dispečerski center, kjer se računalniško obdelujejo. V primeru, da se kakovost vode poslabša, se takoj sprožijo alarmi, kar omogoča hitro ukrepanje in zagotavljanje varne oskrbe z vodo,« dodaja vodja nadzora kakovosti.
Analize pitne vode v Šaleški dolini so v preteklem letu pokazale, da je kakovost vode v javnem sistemu ustrezna. »KPV je lani odvzelo 460 vzorcev pitne vode, od katerih sta bila le dva neskladna, a brez tveganja za zdravje uporabnikov. Pitna voda je bila brez bakterij, virusov, nitratov, nitritov, težkih kovin in hormonskih motilcev, njen vonj, barva in okus pa so bili prijetni. V primerih dveh odstopanj smo takoj izvedli korektivne ukrepe in dodatna kontrolna vzorčenja, poudarjamo pa, da ni bilo ogroženo zdravje uporabnikov.«

Obveščanje v izrednih razmerah

Čeprav je hidrična epidemija zelo redka, so možnosti za pojav mikrobiološkega onesnaženja vedno prisotne, še posebej ob naravnih nesrečah, kot so močne padavine, poplave, potresi ali kontaminacija z muljem. V takih primerih je ključno hitro ukrepanje, da preprečimo širjenje bolezni in zaščitimo zdravje uporabnikov.
»KPV je pripravljeno na izredne razmere, saj imamo vzpostavljen načrt reagiranja in obveščanja. V primeru hidrične epidemije ali naravnih nesreč bi uporabnike obveščali po različnih kanalih. Ob večjih naravnih nesrečah bi sodelovali tudi z organi zaščite, kot so civilna zaščita, gasilci in regijski center za obveščanje.
Za večje uporabnike, kot so šole, vrtci, zdravstvene ustanove in gostinski obrati, bi bila obvestila poslana osebno po SMS-sporočilih ali elektronski pošti. V prihodnosti pa načrtujemo uvedbo SMS-obveščanja za vse uporabnike, da bi zagotovili hitro in učinkovito komunikacijo v izrednih razmerah.«

Zakaj vodo klorirajo?

»Kloriranje pitne vode je nujno potreben ukrep za zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti vode, še posebej v kraških vodnih virih Šaleške doline, kjer lahko v času padavin pride do vdora površinske vode. Voda na tem območju je pogosto izpostavljena večjim razvejanostim omrežja, zato je kloriranje ključnega pomena za ohranjanje kakovosti vode.
V KPV uporabljamo zelo nizke doze klora, ki jih uporabniki na pipah pogosto skorajda ne zaznajo. Kljub temu pa je voda mikrobiološko ustrezna, kar je še posebej pomembno za rizične skupine ljudi, kot so otroci, starejši in tisti s slabšim imunskim sistemom,« pojasnjuje Barbara Stropnik.
Poleg tega podjetje redno izvaja nadzor kakovosti tople pitne vode. Lani so opravili 197 kontrol priprave tople pitne vode in 133 kontrol prisotnosti legionele. Meritve so pokazale, da je tveganje za legionelo nizko in pod nadzorom.

Poraba vode in promocija pitja vode v Šaleški dolini

Povprečna poraba vode v Sloveniji znaša približno 168 litrov na osebo na dan, kar pomeni okoli 61 kubičnih metrov na leto. V Šaleški dolini pa je ta poraba nekoliko nižja, saj povprečen uporabnik dnevno porabi okoli 120 litrov vode. Od tega je le 2 do 3 litra namenjenih pitju, preostalo pa se porabi za gospodinjske namene, osebno higieno, kuhanje, zalivanje ali pranje avtomobilov.
»Kljub temu pa bi lahko del porabe vode nadomestili z deževnico ali drugimi viri očiščene vode, kar bi pomagalo pri varčevanju s pitno vodo in zaščiti zalog,« dodaja Bernarda Stropnik, ki še enkrat izpostavi, da je pitna voda v Šaleški dolini varna, kakovostna in redno preizkušena, zato je najboljša izbira, da pijemo vodo neposredno iz pipe.
»To ni le najbolj zdrava in najcenejša možnost, temveč je tudi ekološko najbolj sprejemljiva, saj s tem zmanjšujemo uporabo plastenk in odpadkov. Na spletni strani KPV so na voljo rezultati analiz pitne vode, letna poročila, podatki o trdotah in mineralnih snoveh ter priporočila za varčevanje in vzdrževanje vodovodnih inštalacij. S tem boste lahko še bolje poskrbeli za svoje zdravje in naše okolje.«