Velenje, 22. marca – Na rednem letnem občnem zboru Združenja za multiplo sklerozo podružnice Velenje se je po mnogih letih vodenja podružnice z mesta predsednice zaradi zdravstvenih razlogov umaknila Jožica Zajc, izvolili pa so tudi druge nove člane vodstva.
Nova predsednica bo Bernarda Kočevar, športna referentka bo še nadalje Jerneja Koželjnik, poverjeniki pa Aleksander Jovanović, Radovan Dujc in Mare Kristan. Nova predsednica bo vodenje podružnice prevzela junija po letni skupščini Združenja za multiplo sklerozo Slovenije (ZMSS).
Kot je poročala Jožica Zajc, je društvo delovalo v skladu z načrtom dejavnosti ZMSS, v kateri so ena od 16 podružnic. “Člani najbolj potrebujejo osebno asistenco in naši poverjeniki redno obiskujejo težko pokretne in nepokretne člane in člane v Domu za varstvo odraslih Velenje. Pri nas je problem v tem, da so ljudje osamljeni, rabijo pogovor, sočloveka ob sebi. Nikoli ne rečejo, da kaj potrebujejo, potrebujejo samo nasmeh, da človeka primeš, objameš,” pravi Jožica.
Med člani je deset takšnih, ki so potrebni tudi socialne pomoči. “Mladi se upokojijo in te pokojnine so nizke. Veliko imamo žensk, ki so vdove in res težko živijo. Zato imamo socialno komisijo in jim pomagamo s tem, da jim damo enkratno denarno pomoč.”
Ko človek zboli, mora najprej sam sprejeti bolezen, zato imajo tudi skupino za samopomoč, organizirajo predavanja strokovnjakov, srečujejo se v društveni pisarni na Foitovi 2 v Velenju, kjer se pogovarjajo, si svetujejo, se opogumljajo, se informirajo o bolezni in načinih pomoči.
Zato Jožica ljudem, ki zbolijo za multiplo sklerozo, svetuje, naj se včlanijo v društvo. “Organizirano imamo obnovitveno rehabilitacijo, kar lahko člani koristijo enkrat na leto, pri svojem zdravniku lahko dobijo napotnico za fizioterapijo. Tedensko imamo telovadbo, tudi prek webinarja za uporabnike invalidskih vozičkov, in družinsko rehabilitacijo v naših domovih. V Barbarigi, Fontani in Ankaranu ima ZMSS prirejen počitniški dom za invalide.
Med šolskimi počitnicami je rezerviran za starše s šoloobveznimi otroki, kjer lahko ti letujejo 14 dni, tudi zato, da se lahko njihovi starši spočijejo in so prepričani, da so otroci v dobrih rokah,” razloži Jožica Zajc.
Najtežje je pomagati sebi
Jožica je bila med ustanovitelji ZMSS leta 1973 in praktično od takrat je ves čas zraven v različnih delovnih organih in pri velenjski podružnici. “Nikoli mi ni bilo težko pomagati drugim. Najtežje mi je bilo pomagati sami sebi. Zdaj me je moje telo izdalo. Po vseh teh 53 letih se mi je multipla spravila na oči in ne morem več delati stoodstotno. Kot ‘devica’ pa drugače ne znam,” malo v smehu, malo z grenkobo v glasu pojasni. Ko je pred leti ovdovela, so ji prav člani društva pomagali, da se je “spravila k sebi”, in za to jim je hvaležna. “Vem, da sem včasih sitna, takšna sem, veliko sem dala društvu, še več pa so člani dali meni. Slabo pozabiš, tisto lepo ti pa vedno ostane. Hvala vsem,” je sklenila.
